Mihail Mihajlovič Bahtin: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 15:
Leta 1936 se je vrnil v Rusijo. Najprej se je nastanil v mestu [[Saransk]], kjer je učil na Mordovijskem Pedagoškem inštitutu, leto kasneje pa se je premaknil v [[Savelovo]], mesto le okoli 100 kilometrov oddaljeno od Moskve. Zaradi neposredne bližine prestolnici, se je Bahtin lahko ponovno začel udejanjati v javnih akademskih krogih. V tem času je bilo za objavo sprejetih kar nekaj njegovih spisov, a mu je na koncu izdajo v skladu s predhodnimi izkušnjami onemogočila zunanja sila. Tokrat je bil to začetek druge svetovne vojne. Leta 1938 je moral Bakhtin zaradi poslabšanja bolezni kosti ([[osteomielitis]]) prestati amputacijo desne noge. Po operaciji se mu je zdravstveno stanje kmalu začelo boljšati, kar je v Bahtinu sprožilo obdobje produktivnosti.
 
Leta 1940 se je prvič preselil v Moskvo. V Moskvi je poučeval na Gorkijevem inštitutu za svetovno literaturo, kjer je tudi dokončal svojo disertacijo o francoskem satiriku [[Francois Rabelais|Francoisu Rabelaisu]] (16. stol.). To delo je bilo kasneje razširjeno in leta 1965 objavljeno pod imenom ''Rabelais in njegov svet''. Velja za eno njegovih najpomembnejših in najvplivnejših del, saj v njih definira t. i. teorijo karnevala in jo dokazuje na primeru Rabelaisovih del. Bahtinova disertacija pa je sprva prejela mešane odzive, zaradi česar mu je bil doktorat zavrnjen (podeljen mu je bil nekoliko nižji naziv). V letu 1945 je bil povabljen nazaj na Pedagoški inštitut v Savelovem, kjer je zasedel mesto vodje literarnega oddelka ter kasneje postal predsednik Oddelka ruske in svetovne literature. Kljub visokem položaju pa so bila Bahtinova dela še dolgo slabo poznana zunaj njegovih krogov. Zanimanje za njegove ideje s strani mladih intelektualcev se je razcvetelo šele v 60-ih, kar je pripeljalo do obnovljenih izdaj Bahtinovih del (''Kritika poetike Dostojevskega'' v letu 1963). Ob počasnem naraščanju prepoznavnosti je Bahtin nadaljeval s pisanjem vse do leta 1969, ko se je zaradi slabega zdravja upokojil in se spet preselil v [[Moskva|Moskvo]]. V Moskvi je tokrat ostal do smrti 7. marca 1975.
 
Bahtinova disertacija pa je sprva prejela mešane odzive, zaradi česar mu je bil doktorat zavrnjen (podeljen mu je bil nekoliko nižji naziv). V letu 1945 je bil povabljen nazaj na Pedagoški inštitut v Savelovem, kjer je zasedel mesto vodje literarnega oddelka ter kasneje postal predsednik Oddelka ruske in svetovne literature. Kljub visokem položaju pa so bila Bahtinova dela še dolgo slabo poznana zunaj njegovih krogov. Zanimanje za njegove ideje s strani mladih intelektualcev se je razcvetelo šele v 60-ih, kar je pripeljalo do obnovljenih izdaj Bahtinovih del (''Kritika poetike Dostojevskega'' v letu 1963). Ob počasnem naraščanju prepoznavnosti je Bahtin nadaljeval s pisanjem vse do leta 1969, ko se je zaradi slabega zdravja upokojil in se spet preselil v [[Moskva|Moskvo]]. V Moskvi je tokrat ostal do smrti 7. marca 1975.
Po njegovi smrti so se njegove ideje postopoma razširile po svetu in močno vplivale na mnoge izobražence na različnih področjih humanistike.
 
== Dela in ideje ==