Wikipedija

Mihail Mihajlovič Bahtin: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Vrstica 11:
Po končanem študiju leta 1918, je Bahtin dve leti delal kot učitelj, preden se je preselil v [[Vitebsk]] (tudi “Vitsebsk”, dan. Belorusija), ki je bil kot regionalno kulturno središče idealen za Bahtina in druge izobražence, ki so tam prirejali mnoga srečanja, predavanja in debate. V mestu Vitebsk je Bahtin med drugim spoznal svojo ženo Eleno Aleksandrovo Okolovič in se poročil leta 1921. V letih po študiju je s svojimi privrženci oblikoval t. i. [[Bahtinov krog]], ki so ga med drugim sestavljali L. Pumpianski, [[Valentin Nikolajevič Vološinov|V. N. Vološinov]], [[Ivan Ivanovič Solletrinski|I. I. Sollertinski]] in [[Pavel Nikolajevič Medvedjev|P. N. Medvedjev]]. Člani skupine so razpravljali o temah, kot so vpliv [[Februarska revolucija|Ruske revolucije]] na življenje sovjetskih državljanov in vloga socialnih razmer v pomenu umetniških oz. literarnih del. O svojih filozofskih ter literarnih idejah je Bahtin začel tudi pisati. Leta 1919 je objavil svoje prvo delo, moralno-filozofski članek ''Umetnost in odgovornost''. Naslednje delo je izdal šele deset let kasneje.
 
Med letoma 1924 in 1929 je živel v [[St. Petersburg|Leningradu]]. V tem času je nadaljeval srečanja s svojim krogom, svoja dela pa se odločil deliti z javnostjo. Leta 1929 je objavil svoje prvo večje delo, naslovljeno ''Problemi poetike Dostojevskega'', v katerem je definiral pojem [[dialogizem|dialogizma]], ki velja za enega njegovih najpomembnejših konceptov. Kmalu po izidu dela, je bil obtožen prepovedanega sodelovanja s skrivnimi gibanji Ruske [[PravoslavnaRuska cerkevpravoslavna Cerkev|PravoslavneRuske pravoslavne cerkveCerkve]]. Ali je bila obtožba resnična, ali je služila le kot orodje za utišanje BakhtinovihBahtinovih idej je še zmeraj neznano. BakhtinBahtin je bil posledično obsojen na izgnanstvo v Sibirijo, vendar je bila na podlagi njegovega slabega zdravja kazen znižana na šestletno izgnanstvo v [[Kazahstan]]. Leta 1930 se je tako preselil v kazahstansko mesto [[Kustani]]. Uspel si je pridobiti pravico lastne izbire zaposlitve (izgnancem je bilo delovno mesto v večini določeno s strani vlade) in začel delati kot računovodja v lokalni vladni pisarni. V času izgnanstva je še naprej pisal spise, iz javne sfere pa se je v večini umaknil.
 
Leta 1936 se je vrnil v Rusijo. Najprej se je nastanil v mestu [[Saransk]], kjer je učil na Mordovijskem Pedagoškem inštitutu, leto kasneje pa se je premaknil v [[Savelovo]], mesto le okoli 100 kilometrov oddaljeno od Moskve. Zaradi neposredne bližine prestolnici, se je Bahtin lahko ponovno začel udejanjati v javnih akademskih krogih. V tem času je bilo za objavo sprejetih kar nekaj njegovih spisov, a mu je na koncu izdajo v skladu s predhodnimi izkušnjami onemogočila zunanja sila. Tokrat je bil to začetek II.druge sv.svetovne vojne. Leta 1938 je moral Bakhtin zaradi poslabšanja bolezni kosti ([[osteomielitis]]) prestati amputacijo desne noge. Po operaciji se mu je zdravstveno stanje kmalu začelo boljšati, kar je v Bahtinu sprožilo obdobje produktivnosti.
 
Leta 1940 se je prvič preselil v Moskvo. V Moskvi je poučeval na GorkyjevemGorkijevem inštitutu svetovneza svetovno literatureliteraturo, kjer je tudi dokončal svojo disertacijo o francoskem satiristusatiriku [[Francois Rabelais|Francoisu Rabelaisu]] (16. stol.). To delo je bilo kasneje razširjeno in leta 1965 objavljeno pod imenom ''Rabelais in njegov svet''. Velja za eno njegovih najpomembnejših in najvplivnejših del, saj v njih definira t. i. Teorijoteorijo Karnevalakarnevala in jo dokazuje na primeru Rabelaisovih del.
Bahtinova disertacija pa je sprva prejela mešane odzive, zaradi česar mu je bil doktorat zavrnjen (podeljen mu je bil nekoliko nižji naziv). V letu 1945 je bil povabljen nazaj na Pedagoški inštitut v Savelovem, kjer je zasedel mesto vodje literarnega oddelka ter kasneje postal predsednik Oddelka ruske in svetovne literature. Kljub visokem položaju pa so bila Bahtinova dela še dolgo slabo poznana zunaj njegovih krogov. Zanimanje za njegove ideje s strani mladih intelektualcev se je razcvetelo šele v 60tih60-ih, kar je pripeljalo do obnovljenih izdaj Bahtinovih del (''Kritika poetike Dostojevskega'' v letu 1963). Ob počasnem naraščanju prepoznavnosti je Bahtin nadaljeval s pisanjem vse do leta 1969, ko se je zaradi slabega zdravja upokojil in se spet preselil v [[Moskva|Moskvo]]. V Moskvi je tokrat ostal do smrti 7. marca 1975.
Po njegovi smrti so se njegove ideje postopoma razširile po svetu in močno vplivale na mnoge izobražence na različnih področjih.
 
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Mihail_Mihajlovič_Bahtin«