Anatomija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 14:
== Zgodovina ==
V drugem stoletju je starogrški zdravnik, anatom in filozof Galen<ref name=BritBrit-Galen/> napisal vplivno razpravo o anatomiji človeka,<ref name="pmid1081972">{{cite journal | author = Charon NW, Johnson RC, Muschel LH | title = Antileptospiral activity in lower-vertebrate sera | journal = Infect. Immun. | volume = 12 | issue = 6 | pages = 1386–1391 | year = 1975 | pmid = 1081972 | pmc = 415446 | doi = }}</ref> v kateri je združil dotedanje znanje ter svoja dognanja, ki jih je pridobil z disekcijami na živalih.<ref name=BritBrit-Galen>{{cite encyclopedia |chapterurl=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/223895/Galen-of-Pergamum |title=Encyclopædia Britannica 2006 Ultimate Reference Suite DVD|chapter=Galen of Pergamum |first=Vivien | last=Hutton |accessdate=13. 5. 2014}}</ref> Z vivisekcijami na živalih se je uvrstil med ene prvih eksperimentalnih fiziologov.<ref>Brock, Arthur John (translator) ''[https://archive.org/stream/galenonnaturalfa00galeuoft#page/xxxii/mode/2up Galen. On the Natural Faculties]''. Edinburgh, 1916. Introduction, page xxxiii.</ref> Galenove anatomske skice, ki so temeljile predvsem na anatomiji psov, so postale praktično edini anatomski učbenik, ki se je uporabljal nadaljnjih tisoč let. Renesančnim zdravnikom je bilo njegovo dela dolgo poznano le preko arabske medicine, dokler ga niso prevedli neposredno iz grščine v latinščino.<ref name=Boas/>
Za začetnika sodobne znanstvene anatomije velja [[Andreas Vesalius]] (1514–1564).<ref>{{cite web | url=http://www2.warwick.ac.uk/newsandevents/pressreleases/new_material_from/ | title=Warwick honorary professor explores new material from founder of modern human anatomy | work=Press release | publisher= University of Warwick | accessdate=8. 7. 2013}}</ref> Vesalius, ki je študiral medicino, je spoznal, da Galenova anatomija ne temelji na humani sekciji ter začel, verjetno leta 1540, sistematično primerjati vse Galenove trditve z rezultati svojih sekcij. Avgusta leta 1542 je končal svoje veliko delo in ga pripravil za natis v sedmih knjigah z naslovom ''De humani corporis fabrica libri septem'' (O zgradbi človeškega telesa v sedmih knjigah). Vesaliusovo delo je pomenilo revolucionarni prispevek k anatomiji 16. stoletja in njegova knjiga je ostala anatomski učbenik še nadaljnjih dvesto let.<ref>Zupanič Slavec Z. Ko mrtvi žive uče – anatomija skozi čas. Proteus 77/8, april 2015, str. 342-351.</ref>
| |||