Wikipedija

Rudolf Otto: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 20:
V letih 1911-12 je Rudolf obiskal številne države po svetu, začenši s Severno Afriko, Egiptom in Palestino, kasneje Indijo, Kitajsko in Japonsko ter Združene države.Ta potovanja so mu zelo pomagala pri svojem raziskovanju, saj je dobil potrebne izkušnje na svojem področju, poleg tega pa si je še izboljšal svoje znanje tujih jezikov, kar mu je koristilo tudi pozneje pri prevajanju mnogih antičnih besedil v nemščino.
 
= VPLIVIVplivi =
 
== VPLIVVpliv SCHLEIERMACHERJASchleiermacherja ==
 
Prvi RudolfovOttov mentor je bil ugleden nemški filozof in teolog [[Friedrich Schleiermacher]], ki je RudolfaOtta prvič vodil v povpraševanja o specifičnih religioznih dejstvih in značilnosti. Schleiermacherjevemu zgodnjemu delu, knjigi ''O religiji'' (Über die Religion. Reden an die Gebilden unter ihren Verächtern 1799) je Otto posvetil posebno pozornost. Kar ga je na njem privlačilo, je bilo Schleiermacherjev svež način percepcije veroizpovedi kot edinstven občutek ali ozaveščanje, ki se razlikuje od etičnih in racionalnih načinov dojemanja, čeprav ne izključno od njih.
Schleiermacher je kasneje govoril o tem edinstvenem občutku kot človekovemu "občutku popolne odvisnosti od". Otto je bil zelo navdušen nad to formulacijo in je nakazal Schleiermacherju, da je odkril smisel svetega v post – razsvetljenskipostrazsvetljenski dobi. ▼
Schleiermacherjevemu zgodnjemu delu, knjigi Über die Religion. Reden an die Gebilden unter ihren Verächtern (1799; On Religion: Speeches to Its Cultured Despisers; 1893), je Otto posvetil posebno pozornost. Kar ga je na njem privlačilo, je bilo Schleiermacherjev svež način percepcije veroizpovedi kot edinstven občutek ali ozaveščanje, ki se razlikuje od etičnih in racionalnih načinov dojemanja, čeprav ne izključno od njih.
▲Schleiermacher je kasneje govoril o tem edinstvenem občutku kot človekovemu "občutku popolne odvisnosti od". Otto je bil zelo navdušen nad to formulacijo in je nakazal Schleiermacherju, da je odkril smisel svetega v post – razsvetljenski dobi.
 
 
 
== VPLIVIVplivi RUDOLFAOtta NAna OSTALEostale ==
 
Otto je bil eden bolj samostojnih mislecev o veri v prvi polovici dvajsetega stoletja, zato ne čudi, da je zapustil širok vpliv na teologijo in filozofijo religije v prvi polovici 20. stoletja. Nemško-ameriški teolog [[Paul Tillich]] je priznal vpliv Otta na njem, kot je to storil romunsko-ameriški filozof [[Mircea Eliade]] in Ottov najbolj slaven nemški učenec Gustav Mensching (1901-1978) izz univerzeUniverze Bonn. Eliade je uporabil pojme iz ''Ideje svetega'' kot izhodišče za lastno knjigo The Sacred''Sveto in profaneprofano'' (1957). Rudolf je bil eden izmed redkih sodobnih teologov kateremu [[C.S. Lewis]] dolguje idejo numinoznega v delu ''Problem bolečine'' (Problem of Pain, 1940). Drugi, na katere je vplival so bili na primer [[Carl Gustav Jung]] (sposojanje numinoznega koncepta), [[Karl Barth]], [[Martin Heidegger]], [[Leo Strauss]], [[John A. Sanford]], [[Richard Rohr]], [[Hans-Georg Gadamer]] (kritičen v svoji mladosti, spoštljiv v svoji staroststarosti), [[Max Scheler]], [[Ernst Jünger]], [[Joseph Needham]], [[W.T. Stace]] in [[Hans Jonas]]. O RudolfovihOttovih idejah so razpravljali tudi judovski misleci, kot sta Joseph Soloveitchik in Eliezer Berkovits.
 
 
= DELODelo =
 
== KONCEPTKoncept NUMINOZNOSTInuminoznosti ==
 
Rudolf je najbolj znan po svoji analizi izkušnje, ki je po njegovem mnenju temelj celotne religije. To izkušnjo je v svojem delu ''Sveto'' (Das Heilige), izdanem leta 1917, poimenoval "numinoznost" in rekel, da ima tri komponente. Te pogosto temeljijo na latinski frazi: <u>mysterium</u>, <u>tremendum</u> et <u>fascinan</u>. Kot mysterium, numinoznost je povsem drugo – povsem drugače kakor občutimo v vsakdanjem življenju.
Je stanje, ki ga občutimo ob soočenju z arhetipom, oziroma delovanje ali dinamična eksistenca, ki ni povzročeno z dejanjem volje.
Človeški subjekt je objekt numinoznosti, numinozno pa je pogoj subjekta, neodvisnega od lastne volje oziroma je lastnost nekega objekta, učinkovanje neke nevidne pristnosti, ki povzroči spremembo zavesti. Numinoznost evocira reakcijo tišine, izzove zatišje, ker predstavlja prevladujočo moč, sebe pa predstavlja kot pretresljivo, strašljivo (tremendum), a hkrati očarljivo (fascinans).
Numinoznost evocira reakcijo tišine, izzove zatišje, ker predstavlja prevladujočo moč, sebe pa predstavlja kot pretresljivo, strašljivo, a hkrati očarljivo.
 
Rudolfovo najbolj znano delo je The idea of Holy''Sveto'', ki je prvič izšla leta 1917 kot Das Heilige - Über das Irrationale der Idee des Göttlichen und sein Verhältnis zum Rationalen (The HolySveto - O iracionalniiracionalnem v ideji Božanskega in njegovem odnosu do racionalnega). ▼
 
To je ena izmed najbolj uspešnih nemških teoloških knjig 20. stoletja, ki je nikoli niso nehali tiskati in je zdaj na voljo v približno 20 jezikih. Knjiga opredeljuje pojem sveto"svetetega", kot tisto, kar je numinozneganuminozno, nad vsakdanjostjo, torej tistega, česar ne občutimo v vsakdanjem življenju.▼
== THE IDEA OF HOLY ==
Otto je pojasnil numinoznega kot "neracionalna, nesenzorična izkušenja ali občutek, katerega primarni in takojšnji objekt je izven sebe". Ta novi izraz je skoval na podlagi latinskih Numen"numen" (božanska moč). (Ta izraz je etimološko povezan z Nepojavnostjo Immanuela Kanta, grški izraz, ki se nanaša na nespoznavno realnost in je podlaga za vse stvari).▼
 
Numinoznost je <u>skrivnost</u> (latinsko: mysterium), ki je tako <u>strašno</u> in fascinantno<u>očarljivo</u> obenem. To duševno stanje "se predstavlja kot "ganz Andere", nekaj popolnoma drugo in neprimerljivo s tem, s čimer se človek znajde povsem zbegan." [2] Karl Barth ni odobril takega opisa Boga kot totaliter aliter, [3] aliud, aliud Valde (Avguštin iz Hippa, Izpovedi 7.10.16). [4] Otto določa tudi paradigmo za proučevanje religije, ki se osredotoča na potrebe za uresničitev vere kot kategorijokategorije, ki je ločenanad od drugih na svoji stranivsakdanjostjo. S to paradigmo se približno med letoma 1950 in 1990 večina ni strinjala, vendar je dosegla velik povratek od takrat, ko so njegovi fenomenološki vidiki postali bolj očitni in ko je o njej pisal [[Karl Rahner]], ki je človeka označil kot bitje transcendence.▼
▲Rudolfovo najbolj znano delo je The idea of Holy, ki je prvič izšla leta 1917 kot Das Heilige - Über das Irrationale der Idee des Göttlichen und sein Verhältnis zum Rationalen (The Holy - O iracionalni ideji Božanskega in njegovem odnosu do racionalnega).
 
▲To je ena izmed najbolj uspešnih nemških teoloških knjig 20. stoletja, ki je nikoli niso nehali tiskati in je zdaj na voljo v približno 20 jezikih. Knjiga opredeljuje pojem sveto, kot tisto, kar je numinoznega, torej tistega, česar ne občutimo v vsakdanjem življenju.
▲Otto je pojasnil numinoznega kot "neracionalna, nesenzorična izkušenja ali občutek, katerega primarni in takojšnji objekt je izven sebe". Ta novi izraz je skoval na podlagi latinskih Numen (božanska moč). (Ta izraz je etimološko povezan z Nepojavnostjo Immanuela Kanta, grški izraz, ki se nanaša na nespoznavno realnost in je podlaga za vse stvari).
 
▲Numinoznost je skrivnost (latinsko: mysterium), ki je tako strašno in fascinantno obenem. To duševno stanje "se predstavlja kot ganz Andere, popolnoma drugo in neprimerljivo s tem, s čimer se človek znajde povsem zbegan." [2] Karl Barth ni odobril takega opisa Boga kot totaliter aliter, [3] aliud, aliud Valde (Avguštin iz Hippa, Izpovedi 7.10.16). [4] Otto določa tudi paradigmo za proučevanje religije, ki se osredotoča na potrebe za uresničitev vere kot kategorijo, ki je ločena od drugih na svoji strani. S to paradigmo se približno med letoma 1950 in 1990 večina ni strinjala, vendar je dosegla velik povratek od takrat, ko so njegovi fenomenološki vidiki postali bolj očitni in ko je o njej pisal Karl Rahner, ki je človeka označil kot bitje transcendence.
 
 
== POZNEJŠA DELA ==
 
Otto je uporabljal postopek, ki ga je razvil v Idea of the Holy''Svetem'' v treh glavnihostalih pomembnih publikacijahdelih, ki so ji sledilesledila: ''Mistike vzhoda in zahoda'' (West-Östliche Mystik, (1926); Mistike''Indijska vzhodareligija milosti in zahoda, 1932);krščanstvo (Die Gnadenreligion Indiens und das Christentum, (1930;) Indijskain vera''Božje mirovanjakraljestvoin insin krščanstva, 1930); inčlovekov'' (Reich Gottes und Menschensohn, (1934; Kraljestvo Boga in sin človeka, 1938). Od the treh knjig, je zadnja še posebej pomembna za odkrivanje novega razumevanja.
RudolfovaOttova zaskrbljenost z izkusenjemizkušenjem numinoznihnuminoznega je bila nekakšen povod za eksperimentiranje z novimi oblikami liturgije, da bi takim eksperimentom pri prostestantih dal živost.
Tukaj je uporabljal "Sakramentni molk" kot zaključno fazo, čas čakanja, primerljiv Quakerjevemu trenutku tišine pri [[kvekerji|kvekerjih]], za kar je priznal, da je bila spodbuda za RudolfovoOttovo lastno inovacijo.
 
Otto je vse religije vzel resno kot priložnost izkusiti sveto in s tem kot kristjan želel sodelovati v pogostih srečanjih z ljudmi drugih verskih skupinverstev. Imel je veliko spoštovanje do značilnosti različnih verskih skupinreligij in se tako uprl univerziranju vere v smislu zmanjševanja na najnižji skupni imenovalec. Vendar se je močno zavzemal za živahno izmenjavo mnenj med predstavniki različnih ver. Imel je skrb, ki ga je vodila k ustvarjanju v Marburgu narejene Verskeverske zbirke verskih simbolov, ritualov in aparatovpripomožkov naraznih svetovnireligij ravnisveta.
 
 
= SEZNAMSeznam DELdel =
 
- Naturalistische und religiose Weltansicht, (1904)<br>
- Das Heilige - Über das Irrationale in der Idee des Göttlichen und sein Verhältnis zum Rationalen, (Breslau, 1917)<br>
- Die Kant-Friesische Religions-Philosophie<br>
- Naturalismus und Religion Leben und Wirken von Jesus, Nach der kritischen Methode, (1908)<br>
- Christentum und die indische Religion der Gnade, (Madras 1928)<br>
- 'Die Sensus Numinis wie das Historische Grundlagen der Religion ", (1930)<br>
- Die Philosophie der Religion, die auf Kant und Fries, (1909)<br>
- Religiöse Essays: Eine Ergänzung zu "Die Idee des Heiligen", trans B Lunn, (1931)<br>
- Mystik Ost und West: Eine vergleichende Analyse der Art der Mystik, trans BL Bracey und RC Payne, (1932)<br>
- Die ursprüngliche Gita: Das Lied des Obersten Erhabene, (1939)<br>
- Das Reich Gottes und der Menschensohn : Eine Studie in der Geschichte der Religion, (1996)<br>
 
 
= VIRI IN LITERATURA =
Gooch, A. T. 2000. The numinous and modernity: an interpretation of Rudolf Otto's philosophy of religion. Berlin; New York: W. de Gruyter.<br>▼
 
Rudolf Otto. 2015. internet 1.1.2016. Dostopno na naslovu: http://www.friesianbritannica.com/otto.htmbiography/Rudolf-Otto <br>▼
▲Gooch, A. T. 2000. The numinous and modernity: an interpretation of Rudolf Otto's philosophy of religion. Berlin; New York: W. de Gruyter.
Rudolf Otto. 2015. internet 1.1.2016. Dostopno na naslovu: http://www.friesian.com/otto.htm <br>▼
 
Koncept numinoznosti. 2015. internet 1.1.2016. Dostopno na naslovu: http://www2.kenyon.edu/Depts/Religion/Fac/Adler/Reln101/Otto.htm <br>▼
 
Wikipedia: Otto Rudolf. 2015. internet 1.1.2016. Dostopno na naslovu:
https://en.wikipedia.org/wiki/Rudolf_Otto
 
▲Rudolf Otto. 2015. internet 1.1.2016. Dostopno na naslovu:
http://www.britannica.com/biography/Rudolf-Otto
 
▲Rudolf Otto. 2015. internet 1.1.2016. Dostopno na naslovu: http://www.friesian.com/otto.htm
 
▲Koncept numinoznosti. 2015. internet 1.1.2016. Dostopno na naslovu: http://www2.kenyon.edu/Depts/Religion/Fac/Adler/Reln101/Otto.htm
 
Numinous. 2015. internet. 1.1.2016. Dostopno na naslovu:
https://en.wikipedia.org/wiki/Numinous
 
{{DEFAULTSORT:Otto, Rudolf}}
[[Kategorija:Nemški filozofi]]
[[Kategorija:Nemški teologi]]
[[Kategorija:Filozofi 20. stoletja]]
[[Kategorija:Krščanski filozofi]]
[[Kategorija:Predavatelji_na_Univerzi_v_Marburgu]]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Rudolf_Otto«