Rudolf Otto: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 14:
== Znanstvena prizadevanja ==
Kar je prvotno
▲Kar je prvotno Rudolfa pozvalo k povpraševanju o človekovih izkušnjah o svetem, so bile krščanske, celo protestantske skrbi, ki so prebudile v njem med študijem življenja Martina Luthra. Ta skrb – pojasniti različen značaj verske interpretacije sveta se odraža v njegovi prvi knjigi, ''Dojemanje Svetega Duha pri Luthru'' (Die Anschauung vom heiligen Geiste bei Luther, 1898). On je bil zadolžen razširiti svoje povpraševanje v njegovi knjigi Naturalistische und religiöse Weltansicht (1904; Naturalizem in vere, 1907), v kateri je razlikoval naturalistični in verski način razlage sveta in postavil vprašanje ali bi morale razlike biti usklajene med seboj ali ne.
Ta potovanja so mu zelo pomagala pri svojem raziskovanju, saj je dobil potrebne izkušnje na svojem področju, poleg tega pa si je še izboljšal svoje znanje tujih jezikov, kar mu je koristilo tudi pozneje pri prevajanju mnogih antičnih besedil v nemščino.▼
Otto se je upiral preprosti spravi med svetovnim pogledom, podanim s strani znanosti in religiozno interpretacijo, hkrati pa je nasprotoval vernikovemu sovražtvu do znanosti in znanstvenikovemu nestrinjanju z vero. Dve perspektivi, s katerima je Rudolf vztrajal sta bili, da mora biti človek uslišan ter da morajo biti odpravljeni pomisleki glede razkritja v svetu. Jasno je, da je bila Ottova glavna skrb upravičiti in pojasniti, kakšna je verska interpretacija sveta. Pet let pozneje je izdal svoje delo ''Kantova in Friesova filozofija religije'' (Kantische-Fries'sche Religionsphilosophie, 1909), razpravo o verskih prepričanjih nemških filozofov [[Kant|Immanuela Kanta]] in [[Jacob Friedrich Fries|Jacoba Friedricha Friesa]], v kateri je poskušal opredeliti vrsto racionalnosti, ki je primerna za verske povpraševanja.
▲V letih 1911-12 je Rudolf obiskal številne države po svetu, začenši s Severno Afriko, Egiptom in Palestino, kasneje Indijo, Kitajsko in Japonsko ter Združene države.Ta potovanja so mu zelo pomagala pri svojem raziskovanju, saj je dobil potrebne izkušnje na svojem področju, poleg tega pa si je še izboljšal svoje znanje tujih jezikov, kar mu je koristilo tudi pozneje pri prevajanju mnogih antičnih besedil v nemščino.
= VPLIVI =
|