Rudolf Otto: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{wikificiraj}}
{{Infopolje Oseba}}
'''Rudolf Otto''', [[Nemci|nemški]] [[luteranstvo|luteranski]] [[teolog]], [[filozof]] in primerjalni [[religiologija|religiolog]], * [[25. september]] [[1869]], [[Marburg]], [[Nemčija]], † [[6. marec]] [[1937]], Marburg, Nemčija.
'''Rudolf Otto''' (25. september 1869 - 6. marec 1937) je bil ugleden nemški luteranski teolog, filozof in učenjak primerjalne religiologije, ki je postal svetovno znan zaradi svojega raziskovanja o človekovih izkušnjah s svetim. Pod vplivom različnih svetovno znanih filozofov, je napisal svoje najuspomembnejše delo Das Heilige (1917; The Idea of the Holy, 1923).
Udejstvoval se je tudi v politiki, krščanskih aktivnostih, bil pa je tudi profesor na univerzah.
 
Zaslovel je zaradi svojega raziskovanja o človekovih izkušnjah s svetim. Pod vplivom različnih svetovno znanih filozofov, je napisal svoje najpomembnejše delo ''O svetem'' (Das Heilige, 1917). Udejstvoval se je tudi v politiki, krščanskih aktivnostih, bil pa je tudi profesor na univerzah.
 
= ŽIVLJENJEŽivljenje =
== Mladost in zaposlitveE ==
 
Otto Rudolf se je rodil v Peineu blizu [[Hannover|Hannovra]]. Obiskoval je gimnazijo Andreanum v Hildesheimu in študiral teologijo in filozofijo na univerziUniverzi v Erlangenu in kasneje v Göttingenu, kjer je napisal svojo dizertacijo o [[Martin LutherjevemLuther|Luthrovem]] razumevanju Svetega duha in svojo habilitacijo o Kantu[[Kant]]u.
== ZGODNJE ŽIVLJENJE IN ZAPOSLITVE ==
 
Otto Rudolf se je rodil v Peineu blizu Hannovra. Obiskoval je gimnazijo Andreanum v Hildesheimu in študiral teologijo in filozofijo na univerzi v Erlangenu in kasneje v Göttingenu, kjer je napisal svojo dizertacijo o Martin Lutherjevem razumevanju Svetega duha in svojo habilitacijo o Kantu.
Leta 1897 je postal predavatelj za teologijo, zgodovino religije, zgodovino in filozofijo.
Leta 1904 je bil imenovan za profesorja za sistematično teologijo Univerze Göttingen, to delo je opravljal do leta 1914, ko je postal profesor teologije na Univerzi v Breslauu. Leta 1917 je postal redni profesor za sistematično teologijo na Univerzi v Marburgu, ki je eno izmed najbolj znanih protestantskih semenišč na svetu. Pozneje je eno leto (1926-27) služil kot rektor univerze.
Upokojil se je v Marburgu leta 1929, umrl pa osem let kasneje, po tem,potem ko je utrpel hude poškodbe po padcu z nekega stolpa. Obstojne, vendar nepotrjeneNepotrjene govorice to opredeljujejo kot poskus samomora.
 
 
== ZNANSTVENA PRIZADEVANJA ==
 
== Znanstvena prizadevanja ==
Kar je prvotno Rudolfa pozvalo k povpraševanju o človekovih izkušnjah o svetem, so bile krščanske, celo protestantske skrbi, ki so prebudile v njem med študijem življenja Martina Luthra. Ta skrb – pojasniti različen značaj verske interpretacije sveta se odraža v njegovi prvi knjigi, Die Anschauung vom heiligen Geiste bei Luther (1898; "Dojemanje Svetega Duha z Lutherjem"). On je bil zadolžen razširiti svoje povpraševanje v njegovi knjigi Naturalistische und religiöse Weltansicht (1904; Naturalizem in vere, 1907), v kateri je razlikoval naturalistični in verski način razlage sveta in postavil vprašanje ali bi morale razlike biti usklajene med seboj ali ne.
{{v delu}}
Kar je prvotno Rudolfa pozvalo k povpraševanju o človekovih izkušnjah o svetem, so bile krščanske, celo protestantske skrbi, ki so prebudile v njem med študijem življenja Martina Luthra. Ta skrb – pojasniti različen značaj verske interpretacije sveta se odraža v njegovi prvi knjigi, ''Dojemanje Svetega Duha pri Luthru'' (Die Anschauung vom heiligen Geiste bei Luther, (1898; "Dojemanje Svetega Duha z Lutherjem"). On je bil zadolžen razširiti svoje povpraševanje v njegovi knjigi Naturalistische und religiöse Weltansicht (1904; Naturalizem in vere, 1907), v kateri je razlikoval naturalistični in verski način razlage sveta in postavil vprašanje ali bi morale razlike biti usklajene med seboj ali ne.
 
Otto se je upiral preprosti spravi med svetovnim pogledom, podani s strani znanosti in religiozno interpretacijo, nasprotoval pa je vernikovemu sovražtvu do znanosti in znanstvenikovemu nestrinjanju z vero.