|
Tretja točka njegovega programa je bilo delovanje v imenu svoje znanstvene raziskave, ki se je razvijala vse od njegovega razpravljanja v dunajski kavarni. Stalno je stremel k svoji verziji o ''Razsvetljenem projektu'', ki je bila njegova dolžnost kot javni intelektualec. Ernst Nagel je zaupal javnosti svoje mišljenje o njegovem delu in dejal: »Filozofija znanosti je v rokah Philippa Franka močno liberalna disciplina.«
Četrti del njegovega programa je bila želja in sposobnost povezovanja drugačnosti, ne zgolj med znanostjo, filozofijo in preostalo kulturo, temveč tudi med ljudmi in njihovimi strastnimi idejami. Zato je lahko v zgodnjih letih živel skupaj z Machom, kot tudi z Boltzmannom. Poskušal je združiti popolnoma različne ideje Ernsta Macha in Henrija Poincareja, tako da jih je združil v svojo obliko empirizma. Poleg tega pa mu je uspelo prepričati predsednika Harvarda, [[James Bryant Conant|J. B. Conanta]], da se je udeležil konference na "Philippovem inštitutu za enotno znanost" (Philipp's institute for the Unity of science). Conant je pozorno poslušal Philippove argumente in na podlagi tega uveljavil Splošen izobraževalni program na Harvardu ( General Education program at Harvard College). {{v delu}}
===Operacionalizem===
Operacionalizem temelji na intuiciji, čigar pomena koncepta ne poznamo, razen če imamo metodo merjenja zanj. »Običajno je mišljena teorija pomena,ki navaja, da kateri koli koncept ni nič več kot niz operacij; koncept je sinonimen z ustreznim nizom operacij.« Drastična izjava je bila narejena v skladu z »Logiko moderne fizike« (The Logic of Modern Physics), ki jo je leta 1927 napisal ameriški fizik P.W. Bridgman. Vidik operacionalista, na široko razložen v tej knjigi, je prvotno ugotovil številne zagovornike med praktičnimi fiziki in tistimi, ki se zgledujejo po tradiciji ameriškega pragmatizma oziroma po novi filozofiji logičnega pozitivizma. Obstaja zelo malo verjetnosti, da je Bridgman nameraval nadaljevati z natančno in univerzalno teorijo smisla, ali s katerokoli sistematično filozofsko teorijo nasploh. Njegovi spisi so bili predvsem "odsevi fizika", ki so izvirali iz eksperimentalne prakse in so bili usmerjeni k razlaganju znanstvenih metod s prvoosebnega vidika. S tem, ko so se Bridgmanove ideje širile, so se oblikovale v splošno filozofsko doktrino »operacionalizma« oziroma »operacionizma« , in v tej obliki so imele močan vpliv na mnogih področjih, zlasti v metodoloških razpravah v psihologiji. Tako v filozofiji kot tudi v psihologiji je operacionalizem dandanes navadno obravnavan kot skrajni in zastarel način, vendar to ne pomeni, da je bil potencial Bridgmanovih originalnih idej izrabljen.
Nikjer pozitivistično razočaranje nad Bridgmanom ni bilo večje, kot v obravnavi operacionalizma kot teorije pomena. Tam je bil nabor možnih objektov, ki skupaj tvorijo pritožbo, da operativne definicije niso dale zadostnega opisa smisla konceptov, tudi tam, kjer so bile operacije ustrezne za koncepte vprašanja.
Jedro problema je preveč omejena predstava pomena, ki pomen zmanjšuje do določene mere; temu pravimo Bridgmanova omejevalna doktrina pomena. Čeprav Bridgman ni zagovarjal splošno filozofsko teorijo pomena, so njegove pripombe razkrile njegove namere. P.W. Bridgman je dejal:
»Očitno vemo, kaj mislimo z dolžino, če znamo povedati, kaj dolžina vsakega oziroma kateregakoli predmeta je, in za fizika je to zadostno. Če želimo izvedeti dolžino objekta, moramo opraviti določene fizične operacije. Koncept dolžine je torej določen, ko so določeni postopki, s katerimi merimo dolžina: to pomeni, da koncept dolžine obsega nič več kot niz operacij, s katerimi je dolžina določena. Na splošno, katerikoli koncept ni nič več kot niz operacij; koncept je sinonimen z ustreznim nizom operacij.«(Bridgman 1927, 5)
Podobno je prikazal tudi pobudo uporabe operacij, da bi naredili merilo smiselnosti: "Če ima specifično vprašanje pomen, mora obstajati možnost, da najdemo operacije, s katerimi lahko nanj odgovorimo." (Bridgman 1927, 28)
==Bibliografija==
* Holton, Gerald (1993). Science and Anti-Science. Cambridge, Mass.: Harvard University Press
* Pihlar T., (2014). Filozofirati pomeni reševati filozofske naloge današnjega časa. [internet]. [citirano 23. 01. 2016]. Dostopno na naslovu: http://www.pogledi.si/ljudje/filozofirati-pomeni-resevati-filozofske-naloge-danasnjega-casa
* Operationalism.[internet]. [citirano 24. 01. 2016]. Dostopno na naslovu: http://plato.stanford.edu/entries/operationalism/#OpeDefDoNotExhMea
{{Normativna kontrola}}
|
