Renesančna filozofija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 14:
row3=[[Nikolaj Kuzanski]]{{!!}}1401-64{{!!}}Nemčija{{!!}}Nikolaj Kuzanski je vez med pozno srednjeveško mistično filozofijo, ki se je odmaknila od sholastike, in renesančnim humanizmom. Njegovo najpomembnejše delo je ''O učeni nevednosti''.|
row4=[[Ivan Bessarion]]{{!!}}1403-72{{!!}}Konstantinopel, Italija{{!!}}Kot pomemben člen bizantinske renesanse je Ivan Bessarion s svojim velikim znanjem grškega jezika budil zanimanje za proučevanje grške filologije in filozofije v Italiji. |
row5=[[Lorenzo Valla]]{{!!}}1407-57{{!!}}Rim{{!!}}Njegovo znanje grškega jezika je z razkrinkanjem ''[[Konstantinova darovnica|Konstantinove darovnice]]'' kot ponaredka spravilo v zadrego takratno Cerkev. Valla je bil prepričan, da je poznanje jezika edino sredstvo za medsebojno razumevanje in splošno kulturno rast; slovnica in izrazoslovje sta podlaga najprej mišljenja in nato tudi govorice.|
row5={{!!}}{{!!}}{{!!}}|
row6=[[Marsilio Ficino]]{{!!}}1433-99{{!!}}Firence{{!!}}Ficino je pomemben člen florentinske renesanse. Prevedel je [[Platon]]ove ''Dialoge'' (z izjemo ''Zakonov''). Poleg tega je še prevajal novoplatonistične klasike in gnostična besedila ter kazal zanimanje za astrologijo. V delu ''De amore'' se ukvarja s problematiko ti. duhovne, platonične ljubezni.|
row6={{!!}}{{!!}}{{!!}}|
row7={{!!}}{{!!}}{{!!}}|
row8={{!!}}{{!!}}{{!!}}|
Vrstica 24:
 
{{v delu}}
 
* [[Lorenzo Valla]], 1407-57, Rim
Njegovo znanje grškega jezika je z razkrinkanjem ''[[Konstantinova darovnica|Konstantinove darovnice]]'' kot ponaredka spravilo v zadrego takratno Cerkev. Valla je bil prepričan, da je poznanje jezika edino sredstvo za medsebojno razumevanje in splošno kulturno rast; slovnica in izrazoslovje sta podlaga najprej mišljenja in nato tudi govorice.
 
* [[Marsilio Ficino]], 1433-99, Firence
Ficino je pomemben člen florentinske renesanse. Prevedel je [[Platon]]ove ''Dialoge'' (z izjemo ''Zakonov''). Poleg tega je še prevajal novoplatonistične klasike in gnostična besedila ter kazal zanimanje za astrologijo. V delu ''De amore'' se ukvarja s problematiko ti. duhovne, platonične ljubezni.
 
* [[Rodolphus Agricola]], 1444-85, Nizozemska