Španska nasledstvena vojna: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 2:
==Vzroki==
[[Slika:Spanish Empire-World Map.png|thumb|400x400px|Španski imperij.]][[Karel II. Španski]], španski kralj med leti 1665 in 1700, je kot zadnji predstavnik [[Habsburška monarhija|Habsburške]] dinastije umrl 1. novembra 1700. Ker je bil brez nasledstva, je njegova smrt sprožila različna vprašanja v zvezi s prihodnostjo Španije. Španski imperij, čeprav finančno in politično v krizi, je v tistem času veljal za največji imperij na svetu, ki je imel v posesti najpomembnejše svetovno tržišče. Njegove urejene prekomorske trgovske zveze in evropski teritorij so imele velik pomen za kontinentalno ravnovesje. Vse navedeno je pri ostalih vladarjih takratnega časa vzbudilo velike ambicije, da bi na španski prestol postavili enega izmed članov svoje družine. Praktično vse vladarske družine v Evropi so bile na nek način v sorodstvenem razmerju s špansko krono in večina teh sorodnikov je bila po smrti Karla II. Španskega prepričanih, da
Poleg tega pa v zgodovinarskih krogih prevladuje prepričanje, da so si bili vsi takratni evropski vladarji enotni glede pomembnosti razdelitve tega velikega imperija na manjše dele, ker bi sicer zedinjenje s katerokoli izmed ostalih držav pomenilo občuten premik v razmerju sil na svetu. V tem smislu torej ni šlo za določanje, kdo bo naslednik, temveč kdo bodo nasledniki in kaj si bo vsak od njih pridobil. <ref>Lynn, J. A.: ''The Wars of Louis XIV 1667–1714'', 1999. ISBN 0582056292</ref> <ref>Kamen, H.: ''Philip V of Spain: The King who Reigned Twice'', 2001. ISBN 0300087187</ref>
Vrstica 9:
[[Slika:Habsburg dominions 1700.png|thumb|400x400px|Habsburške posesti leta 1700. Niso vključene španske prekomorske kolonije. Z delitvijo Habsburžanov na dve veji leta 1713 so rdeče pobarvana ozemlja pripadla novi španski dinastiji.]][[Slika:Felipe V de España.jpg|levo|sličica|Uradni portret kralja '''Filipa V. Španskega''' (1683-1746)|351x351_pik]][[Karel II. Španski]] je bil zadnji moški naslednik španskega prestola, ni imel ne bratov, ne sinov. Imel pa je dve sestri, Marija Terezija je bila poročena z [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvikom XIV. Francoskim]], Margarita pa z [[Leopold I. Habsburški|Leopoldom I. Habsburškim]]. Obe družini bi lahko zahtevali pravice do nasledstva, saj je med [[Habsburška monarhija|Habsburško]] in [[Bourboni|Borbonsko]] dinastijo že kar dve stoletji obstajala tesna sorodstvena vez. Ne glede na vse je Karel II. v svoji zadnji oporoki prestol zapustil [[Filip V. Španski|Filipu V. Španskemu]] (vnuku Ludvika XIV. Francoskega). V njej sta bili omenjeni tudi dve zahtevi, ki pa ju Filip V. v času svojega vladanja ni izpolnil. Prva je zahtevala, da njegovi nasledniki obdržijo enako obliko sodišč ter način vladanja in da naj se ohrani veljavnost vseh zakonov ter iz njih izhajajočih pravic. V drugi pa je izrazil željo, da se njegov naslednik, Filip V., odpove pravici do nasledstva v Franciji, s čimer bi španska monarhija ostala ločena od francoske. Vseeno je bila izvolitev Filipa V. za naslednika zelo premišljena odločitev, saj je bila prioriteta španske vlade ohraniti enotnost vseh ozemelj Španskega imperija. Ludvik XIV. Francoski je bil v tistem času vladar z največjo močjo v Evropi in zato edini spodoben izvršiti prej omenjeno nalogo.
12. novembra 1700 je Ludvik XIV. javno sprejel dediščino pokojnega španskega kralja s tem, da je pismo o prevzemu
== Nastanek Velike alianse ==
Možnost, da bi [[Francija]] obvladovala tudi velik Španski imperij in na ta način okrepila svojo hegemonijo v Evropi, je vzpodbudila druge evropske sile, kot na primer [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] in Združene holandske province, k močnemu nasprotovanju in odločitvi, da podprejo habsburškega pretendenta, nadvojvodo [[Karel VI. Habsburški|Karla VI. Habsburškega]] (sina [[Sveto rimsko cesarstvo|rimsko-nemškega cesarstva]] [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I. Habsburškega]]). 20. januarja 1701 so podpisali koalicijo, z namenom, da bi se s skupnimi močmi uprli proti Franciji in podprli habsburškega
==Potek vojne==
Potek Španske nasledstvene vojne lahko razdelimo na tri obdobja. V prvem obdobju (1701-1706), ki se je pričelo leta 1701, je vojna najprej potekala na ozemljih izven [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]], od leta 1704 naprej pa sta se obe strani soočili tudi na španskih tleh. Tako se je nasledstveni konflikt spremenil ne le v neke vrste svetovno vojno, pač pa tudi v [[Državljanska vojna|državljansko vojno]] v notranjosti polotoka. Leta 1704 se je vojska nadvojvode [[Karel VI. Habsburški|Karla VI. Habsburškega]] izkrcala na Portugalskem, z namenom, da bi napadli sosednjo državo. Istočasno so Britanci zavzeli [[Gibraltarska ožina|Gibraltarsko ožino]] in jo spremenili v pomembno vojaško bazo, preko katere so lahko imeli nadzor nad plovbo med [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]] in [[Atlantski ocean|Atlantskim oceanom]].
Državljanska vojna je potekala med pristaši obeh kandidatov. [[Bourboni|Borbonci]] so imeli glavno podporo s strani [[Kastiljsko kraljestvo|
[[Slika:Ligli-Batalla de Almansa.jpg|sličica|600x600px|Bitka pri Almansi, olje na platnu, 161 x 390 cm, Madrid, Muzej Prado|levo]]
V drugem obdobju (1706-1711) Francozom ni šlo nič bolje, saj so začeli izgubljali na vseh bojiščih, celo v Ameriki. Leta 1707 se je v bitki pri [[Almansa|Almansi]] špansko-francoski vojski uspelo upreti nasprotnikom in pridobiti Aragon ter Valencijo. Temu je sledilo obdobje vojnega ravnovesja, ki so ga spremljale razne bolezni in lakota. Te so močno prizadele prebivalstvo. Britanci so v tem času osvojili otok [[Menorka]] in [[Barcelona|Barcelono]], kasneje pa so se [[Katalonija]], [[Aragonsko kraljestvo|Aragon]] in [[Valencija|Valencia]] zavezali nadvojvodi habsburškemu. Kljub francoskim neuspehom je na koncu v bitki pri [[Brihuega|Brihuegi]] leta 1710 zmagal borbonski pretendent.
| |||