Španska nasledstvena vojna: Razlika med redakcijama

 

Državljanska vojna je potekala med pristaši obeh kandidatov. [[Bourboni|Borbonci]] so imeli glavno podporo s strani [[Kastiljsko kraljestvo|Kastiljske kraljestvo]], [[Habsburžani]] na drugi strani pa podporo [[Aragonsko kraljestvo|Aragonske kraljestvo]], ki se ni strinjala z vodilnim položajem Kastilije v Španiji. Vseeno niso bili vsi Kastiljci in Aragonci enotnega mnenja. Tako je bilo na primer kastiljsko visoko plemstvo na bilo na strani nadvojvode habsburškega, medtem ko je velik del [[Valencija|Valencije]] podpiral borbonskega pretendenta. Prvo obdobje vojne se je zaključilo s francoskim porazom, [[Filip V. Španski|Filip V.]] je moral zapustiti [[Madrid]], saj so ga zavzeli Habsburžani. Vse navedeno je privedlo do pogajanj, kjer pa so prevelike zahteve zmagovalcev prisilile [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]], da je zapustil pogajanja in se vrnil na bojišče.

V drugem obdobju (1706-1711) Francozom ni šlo nič bolje, saj so  začeli izgubljali na vseh bojiščih, celo v Ameriki. Leta 1707 se je v bitki pri [[Almansa|Almansi]] špansko-francoski vojski uspelo upreti nasprotnikom in pridobiti Aragon ter Valencijo. Temu je sledilo obdobje vojnega ravnovesja, ki so ga spremljale razne bolezni in lakota. Te so močno prizadele prebivalstvo. Britanci so v tem času osvojili otok [[Menorka]] in [[Barcelona|Barcelono]], kasneje pa so se [[Katalonija]], [[Aragonsko kraljestvo|Aragon]] in [[Valencija|Valencia]] zavezali nadvojvodi habsburškemu. Kljub francoskim neuspehom je na koncu v bitki pri [[Brihuega|Brihuegi]] leta 1710 zmagal borbonski pretendent.