Odpre glavni meni

Spremembe

brez povzetka urejanja
Potek Španske nasledstvene vojne lahko razdelimo na tri obdobja. V prvem obdobju (1701-1706), ki se je pričelo leta 1701, je vojna najprej potekala na ozemljih izven [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]], od leta 1704 naprej pa sta se obe strani soočili tudi na španskih tleh. Tako se je nasledstveni konflikt spremenil ne le v neke vrste svetovno vojno, pač pa tudi v [[Državljanska vojna|državljansko vojno]] v notranjosti polotoka. Leta 1704 se je vojska nadvojvode [[Karel VI. Habsburški|Karla VI. Habsburškega]] izkrcala na Portugalskem, z namenom, da bi napadli sosednjo državo. Istočasno so Britanci zavzeli [[Gibraltarska ožina|Gibraltarsko ožino]] in jo spremenili v pomembno vojaško bazo, preko katere so lahko imeli nadzor nad plovbo med [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]] in [[Atlantski ocean|Atlantskim oceanom]].
 
Državljanska vojna je potekala med pristaši obeh kandidatov. [[Bourboni|Borbonci]] so imeli glavno podporo s strani [[Kastiljsko kraljestvo|KastiljskeKastiljskega kraljestvokraljestva]], [[Habsburžani]] na drugi strani pa podporo [[Aragonsko kraljestvo|AragonskeAragonskega kraljestvokraljestva]], ki se ni strinjalastrinjalo z vodilnim položajem Kastilije v Španiji. Vseeno niso bili vsi Kastiljci in Aragonci enotnega mnenja. Tako je bilo na primer kastiljsko visoko plemstvo na bilo na strani nadvojvode habsburškega, medtem ko je velik del [[Valencija|Valencije]] podpiral borbonskega pretendenta. Prvo obdobje vojne se je zaključilo s francoskim porazom, [[Filip V. Španski|Filip V.]] je moral zapustiti [[Madrid]], saj so ga zavzeli Habsburžani. Vse navedeno je privedlo do pogajanj, kjer pa so prevelike zahteve zmagovalcev prisilile [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]], da je zapustil pogajanja in se vrnil na bojišče.
 
[[Slika:Ligli-Batalla de Almansa.jpg|sličica|400x400_pik|Bitka pri Almansi, olje na platnu, 161 x 390 cm, Madrid, Muzej Prado]]
V drugem obdobju (1706-1711) Francozom ni šlo nič bolje, saj so  začeli izgubljali na vseh bojiščih, celo v Ameriki. Leta 1707 se je v bitki pri [[Almansa|Almansi]] špansko-francoski vojski uspelo upreti nasprotnikom in pridobiti Aragon ter Valencijo. Temu je sledilo obdobje vojnega ravnovesja, ki so ga spremljale razne bolezni in lakota. Te so močno prizadele prebivalstvo. Britanci so v tem času osvojili otok [[Menorka]] in [[Barcelona|Barcelono]], kasneje pa so se [[Katalonija]], [[Aragonsko kraljestvo|Aragon]] in [[Valencija|Valencia]] zavezali nadvojvodi habsburškemu. Kljub francoskim neuspehom je na koncu v bitki pri [[Brihuega|Brihuegi]] leta 1710 zmagal borbonski pretendent.
 
33

urejanj