Španska nasledstvena vojna: Razlika med redakcijama

Potek Španske nasledstvene vojne lahko razdelimo na tri obdobja. V prvem obdobju (1701-1706), ki se je pričelo leta 1701, je vojna najprej potekala na ozemljih izven [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]], od leta 1704 naprej pa sta se obe strani soočili tudi na španskih tleh. Tako se je nasledstveni konflikt spremenil ne le v neke vrste svetovno vojno, pač pa tudi v [[Državljanska vojna|državljansko vojno]] v notranjosti polotoka. Leta 1704 se je vojska nadvojvode [[Karel VI. Habsburški|Karla VI. Habsburškega]] izkrcala na Portugalskem, z namenom, da bi napadli sosednjo državo. Istočasno so Britanci zavzeli [[Gibraltarska ožina|Gibraltarsko ožino]] in jo spremenili v pomembno vojaško bazo, preko katere so lahko imeli nadzor nad plovbo med [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]] in [[Atlantski ocean|Atlantskim oceanom]].

 

V drugem obdobju (1706-1711) Francozom ni šlo nič bolje, saj so  začeli izgubljali na vseh bojiščih, celo v Ameriki. Leta 1707 se je v bitki pri [[Almansa|Almansi]] špansko-francoski vojski uspelo upreti nasprotnikom in pridobiti Aragon ter Valencijo. Temu je sledilo obdobje vojnega ravnovesja, ki so ga spremljale razne bolezni in lakota. Te so močno prizadele prebivalstvo. Britanci so v tem času osvojili otok [[Menorka]] in [[Barcelona|Barcelono]], kasneje pa so se [[Katalonija]], [[Aragonsko kraljestvo|Aragon]] in [[Valencija|Valencia]] zavezali nadvojvodi habsburškemu. Kljub francoskim neuspehom je na koncu v bitki pri [[Brihuega|Brihuegi]] leta 1710 zmagal borbonski pretendent.