Španska nasledstvena vojna: Razlika med redakcijama

Tretje obdobje vojne (1711-1712) se je začelo z nepričakovanim prevratom sil po smrti cesarja [[Jožef I. Habsburški|Jožefa I. Habsburškega]], ki ga je nasledil brat [[Karel VI. Habsburški]]. Slednji bi lahko bil namreč tudi španski prestolonaslednik. Protifrancoska zveza si ni mogla dovoliti, da bi [[Habsburžani]] zasegli tudi vsa španska posestva. Poleg tega so bili proti temu zavezniki Habsburžanov, Britanci in Holandci, ki si niso želeli, da bi se obnovil veliki Imperij [[Karel V. Habsburški|Karla V. Habsburškega]]. Utrujenost obeh strani je privedla do diplomatske rešitve konflikta. Francija, sicer popolnoma poražena, je bila poklicana na [[Utrechtski mir|mirovna pogajanja]] za zaključitev nasledstvene vojne. Pogajanja so bila zelo zahtevna in so trajala eno leto. Sporazum je bil podpisan aprila 1713 v [[Utrechtski mir|Utrehtu]]. Francija in Avstrija sta podpisali medsebojni sporazum naslednje leto v [[Rastatt|Rastattu]]. [[Filip V. Španski]] je bil proglašen in priznan za španskega kralja, v zameno pa se je moral odpovedati vsem pravicam do francoskega prestola. [[Velika Britanija]] je obdržala pravice do [[Gibraltarska ožina|Gibraltarja]] in otoka [[Menorka]], [[Habsburžani]] so v zameno dobili večji del španskih teritorijev po Evropi, med drugimi [[Flandrija|Flandrijo]], [[Neapelj]], [[Milano]], [[Luksemburg]] in [[Cardeña|Cardeño]], [[Savojci]] pa otok [[Sicilija|Sicilijo]].

 

 

==Pogodbeni sporazumi==