Odpre glavni meni

Spremembe

brez povzetka urejanja
Državljanska vojna je potekala med pristaši obeh kandidatov. [[Bourboni|Borbonci]] so imeli glavno podporo s strani [[Kastiljsko kraljestvo|Kastiljske kraljestvo]], [[Habsburžani]] na drugi strani pa podporo [[Aragonsko kraljestvo|Aragonske kraljestvo]], ki se ni strinjala z vodilnim položajem Kastilije v Španiji. Vseeno niso bili vsi Kastiljci in Aragonci enotnega mnenja. Tako je bilo na primer kastiljsko visoko plemstvo na bilo na strani nadvojvode habsburškega, medtem ko je velik del [[Valencija|Valencije]] podpiral borbonskega pretendenta. Prvo obdobje vojne se je zaključilo s francoskim porazom, [[Filip V. Španski|Filip V.]] je moral zapustiti [[Madrid]], saj so ga zavzeli Habsburžani. Vse navedeno je privedlo do pogajanj, kjer pa so prevelike zahteve zmagovalcev prisilile [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]], da je zapustil pogajanja in se vrnil na bojišče.
 
V drugem obdobju (1706-1711) Francozom ni šlo nič bolje, saj so  začeli izgubljali na vseh bojiščih, celo v Ameriki. Leta 1707 se je v bitki pri [[Almansa|Almansi]] špansko-francoski vojski uspelo upreti nasprotnikom in pridobiti Aragon ter Valencijo. Temu je sledilo obdobje vojnega ravnovesja, ki so ga spremljale razne bolezni in lakota. Te so močno prizadele prebivalstvo. Britanci so v tem času osvojili otok [[MenorcaMenorka]] in [[Barcelona|Barcelono]], kasneje pa so se [[Katalonija]], [[Aragonsko kraljestvo|Aragon]] in [[Valencija|Valencia]] zavezali nadvojvodi habsburškemu. Kljub francoskim neuspehom je na koncu v bitki pri [[Brihuega|Brihuegi]] leta 1710 zmagal borbonski pretendent.
 
Tretje obdobje vojne (1711-1712) se je začelo z nepričakovanim prevratom sil po smrti cesarja [[Jožef I. Habsburški|Jožefa I. Habsburškega]], ki ga je nasledil brat [[Karel VI. Habsburški]]. Slednji bi lahko bil namreč tudi španski prestolonaslednik. Protifrancoska zveza si ni mogla dovoliti, da bi [[Habsburžani]] zasegli tudi vsa španska posestva. Poleg tega so bili proti temu zavezniki Habsburžanov, Britanci in Holandci, ki si niso želeli, da bi se obnovil veliki Imperij [[Karel V. Habsburški|Karla V. Habsburškega]]. Utrujenost obeh strani je privedla do diplomatske rešitve konflikta. Francija, sicer popolnoma poražena, je bila poklicana na [[Utrechtski mir|mirovna pogajanja]] za zaključitev nasledstvene vojne. Pogajanja so bila zelo zahtevna in so trajala eno leto. Sporazum je bil podpisan aprila 1713 v [[Utrechtski mir|Utrehtu]]. Francija in Avstrija sta podpisali medsebojni sporazum naslednje leto v [[Rastatt|Rastattu]]. [[Filip V. Španski]] je bil proglašen in priznan za španskega kralja, v zameno pa se je moral odpovedati vsem pravicam do francoskega prestola. [[Velika Britanija]] je obdržala pravice do [[Gibraltarska ožina|Gibraltarja]] in otoka Menorca[[Menorka]], [[Habsburžani]] so v zameno dobili večji del španskih teritorijev po Evropi, med drugimi [[Flandrija|Flandrijo]], [[Neapelj]], [[Milano]], [[Luksemburg]] in [[Cardeña|Cardeño]], [[Savojci]] pa otok [[Sicilija|Sicilijo]].
 
Z Utrechtskim mirom se vojna na Iberskem polotoku ni zaključila, saj je Katalonija še vedno nasprotovala Borbonom in ni hotela priznati Filipa V. kot novega španskega kralja. Borboni niso imeli druge izbire, kot da jo prisilijo k odstopu z vsemi silami. Zadnji napad se je zgodil 11. septembra 1714 in Barcelona je kapitulirala štiri dni kasneje. Leta 1705 sta Aragon in Katalonija izgubila vse pravice, s čimer se je zagotovila ponovna združitev Španije pod vladavino Borbonov.
33

urejanj