Španska nasledstvena vojna: Razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
 
V drugem obdobju (1706-1711) Francozom ni šlo nič bolje, saj so  začeli izgubljali na vseh bojiščih, celo v Ameriki. Leta 1707 se je v bitki pri Almansi špansko-francoski vojski uspelo upreti nasprotnikom in pridobiti Aragon ter Valencijo. Temu je sledilo obdobje vojnega ravnovesja, ki so ga spremljale razne bolezni in lakota. Te so močno prizadele prebivalstvo. Britanci so v tem času osvojili otok Menorca in Barcelono, kasneje pa so se Katalonija, Aragon in Valencia zavezali nadvojvodi habsburškemu. Kljub francoskim neuspehom je na koncu v bitki pri Brihuegi leta 1710 zmagal borbonski pretendent.
 
Tretje obdobje vojne (1711-1712) se je začelo z nepričakovanim prevratom sil po smrti cesarja Jožefa I. Habsburškega, ki ga je nasledil brat Karel VI. Habsburški. Slednji bi lahko bil namreč tudi španski prestolonaslednik. Protifrancoska zveza si ni mogla dovoliti, da bi Habsburžani zasegli tudi vsa španska posestva. Poleg tega so bili proti temu zavezniki Habsburžanov, Britanci in Holandci, ki si niso želeli, da bi se obnovil veliki Imperij Karla V. Habsburškega. Utrujenost obeh strani je privedla do diplomatske rešitve konflikta. Francija, sicer popolnoma poražena, je bila poklicana na mirovna pogajanja za zaključitev nasledstvene vojne. Pogajanja so bila zelo zahtevna in so trajala eno leto. Sporazum je bil podpisan aprila 1713 v Utrehtu. Francija in Avstrija sta podpisali medsebojni sporazum naslednje leto v Rastattu. Filip V. Španski je bil proglašen in priznan za španskega kralja, v zameno pa se je moral odpovedati vsem pravicam do francoskega prestola. Velika Britanija je obdržala pravice do Gibraltarja in otoka Menorca, Habsburžani so v zameno dobili večji del španskih teritorijev po Evropi, med drugimi Flandrijo, Neapelj, Milano, Luksemburg in Cardeño, Savojci pa otok Sicilijo.
 
Z Utrechtskim mirom se vojna na Iberskem polotoku ni zaključila, saj je Katalonija še vedno nasprotovala Borbonom in ni hotela priznati Filipa V. kot novega španskega kralja. Borboni niso imeli druge izbire, kot da jo prisilijo k odstopu z vsemi silami. Zadnji napad se je zgodil 11. septembra 1714 in Barcelona je kapitulirala štiri dni kasneje. Leta 1705 sta Aragon in Katalonija izgubila vse pravice, s čimer se je zagotovila ponovna združitev Španije pod vladavino Borbonov.
 
==Pogodbeni sporazumi==
33

urejanj