Wikipedija

Španska nasledstvena vojna: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 2:
 
==Vzroki==
[[Slika:Spanish Empire-World Map.png|thumb|right|250px|Španski imperij.]][[Karel II. Španski]], španski kralj med leti 1665 in 1700, je kot zadnji predstavnik [[Habsburška monarhija|Habsburške]] dinastije umrl 1. novembra 1700. Ker je bil brez nasledstva, je njegova smrt sprožila različna vprašanja v zvezi s prihodnostjo Španije. Španski imperij, čeprav finančno in politično v krizi, je v tistem času veljal za največji imperij na svetu, ki je imel v posesti najpomembnejše svetovno tržišče. Njegove urejene prekomorske trgovske zveze in evropski teritorij so imele velik pomen za kontinentalno ravnovesje. Vse navedeno je pri ostalih vladarjih takratnega časa vzbudilo velike ambicije, da bi na španski prestol postavili enega izmed članov svoje družine. Praktično vse vladarske družine v Evropi so bile na nek način v sorodstvenem razmerju s špansko krono in večina teh sorodnikov je bila po smrti Karla II. Španskega prepričanih, da se imajo pravico do nasledstva na prestolu, kar je bil tudi glavni vzrok za začetek španske nasledstvene vojne.[[Slika:Habsburg dominions 1700.png|thumb|right|250px||Habsburške posesti leta 1700. Niso vključene španske prekomorske kolonije. Z delitvijo Habsburžanov na dve veji leta 1713 so rdeče pobarvana ozemlja pripadla novi španski dinastiji.]]
[[Slika:Spanish Empire-World Map.png|thumb|right|250px|Španski imperij.]]
Poleg tega pa [[zgodovinar]]jiv zgodovinarskih ugotavljajokrogih prevladuje prepričanje, da so si bili vsi takratni evropski vladarji edini v prepričanju, daenotni jeglede potrebnapomembnosti razdelitevrazdelitve tega velikega imperija na manjše enotedele, ker bi sicer zedinjenje s katerokoli odizmed ostalih držav pomenilo občuten premik v razmerju sil na svetu. V tem smislu torej ni šlo za določanje, kdo '''bo''' naslednik, temveč kdo '''bodo''' nasledniki in kaj si bo vsak od njih pridobil. <ref>Lynn, J. A.: ''The Wars of Louis XIV 1667–1714'', 1999. ISBN 0582056292</ref> <ref>Kamen, H.: ''Philip V of Spain: The King who Reigned Twice'', 2001. ISBN 0300087187</ref> ▼
[[Slika:Habsburg dominions 1700.png|thumb|right|250px||Habsburške posesti leta 1700. Niso vključene španske prekomorske kolonije. Z delitvijo Habsburžanov na dve veji leta 1713 so rdeče pobarvana ozemlja pripadla novi španski dinastiji.]]
Španski imperij, čeprav [[finance|finančno]] in [[politika|politično]] v kritičnem stanju, je bil še vedno ogromna država z dobro urejenimi prekomorskimi [[trgovina|trgovskimi]] zvezami. Praktično vse vladarske družine v Evropi so bile na kak način v sorodstvu s špansko krono in večina teh sorodnikov se je po smrti [[Karel II. Španski|Karla II. Španskega]] čutila upravičeno, da se poteguje za nasledstvo na prestolu, kar bi pomenilo posest takrat najpomembnejšega [[tržišče|tržišča]] na svetu. To je bil glavni vzrok španske nasledstvene vojne.
 
▲Poleg tega pa [[zgodovinar]]ji ugotavljajo, da so si bili vsi evropski vladarji edini v prepričanju, da je potrebna razdelitev tega velikega imperija na manjše enote, ker bi sicer zedinjenje s katerokoli od ostalih držav pomenilo občuten premik v razmerju sil na svetu. V tem smislu torej ni šlo za določanje, kdo '''bo''' naslednik, temveč kdo '''bodo''' nasledniki in kaj si bo vsak od njih pridobil. <ref>Lynn, J. A.: ''The Wars of Louis XIV 1667–1714'', 1999. ISBN 0582056292</ref> <ref>Kamen, H.: ''Philip V of Spain: The King who Reigned Twice'', 2001. ISBN 0300087187</ref>
 
==Potek vojne==
 
Prvo obdobje vojne (1701-1706) se je zaključilo s francoskim porazom in je privedlo do pogajanj, kjer so pa pretežke zahteve zmagovalcev prisilile [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]], da je zapustil pogajanja in se vrnil na bojišče.
 
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Španska_nasledstvena_vojna«