Kulturni molk: Razlika med redakcijama

Ko je 17. 4. 1941 jugoslovanska vojska kapitulirala, je bilo celotno ozemlje Slovenije že teden dni pod nemško in italijansko [[okupacija|okupacijo]]. Ljubljansko pokrajino, ki je spadala pod Italijo, je vodil visoki komisar [[Emilio Grazioli|Emilio Grazioli]]. Pouk v osnovnih šolah naj bi bil še naprej v slovenskem jeziku, v srednjih in višjih šolah pa bi bila italijanščina neobvezen predmet, vendar kljub slovesnim obetom ni imela slovenščina nikakršne avtonomije. Graziolijev namen je bil, da ljubljanska pokrajina čim prej dobi italijansko podobo. Italijanski okupatorji so začeli postavljati dvojezične napise, uzakonili so cenzuro ter nadzorstvo nad slovenskim tiskom. Uradni jezik na občinah je bil s slovenskimi strankami slovenski, z višjimi uradniki pa italijanski. Pouk italijanskega jezika je bil obvezen, poučevali so ga Italijani, ki so bili [[fašist|fašisti]], na podeželju pa so pouk v slovenskem jeziku prepovedali in uvedli italijanščino. Načrtno so uničevali dokaze o kulturni preteklosti; uničevali so vse, kar je pripadlo slovenski kulturi, tudi cerkve.

Prve aretacije so bile že 9. 4. 1941, med prvimi so zaprli pisatelja [[Makso Šnuderl|dr. Maksa Šnuderla]]. V Mariboru je bilo sprejemno taborišče, ki ga kot zbirno taborišče omenjajo v svojih leposlovnih delih [[Fran Roš|Fran Roš]], [[Josip Vandot|Josip Vandot]] in [[Anton Ingolič|Anton Ingolič]]. Med prve ranzotodovalne ukrepe na Štajerskem sodi tudi odstranjevanje slovenskih napisov, ki so jih nadomestili z nemškimi, odstranili so tudi vsa slovenska kulturna obeležja, tako spominske plošče kulturnim delavcem, celo izkop posmrtnih ostankov škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]]. Aprila 1941 so Nemci uničili v Mariboru tudi vso knjižno zalogo [[Tiskovna zadruga|Tiskovne zadruge]]. Zasegli so tudi zasebne knjižnice [[Josip Vandot|Josipa Vandota]], [[Vladimir Levstik|Vladimirja Levstika]]; samo na slovenskem štajerskemŠtajerskem so [[nacist|nacisti]] uničili najmanj 4.200 000 slovenskih knjig.

Najpomembnejše je bilo reševanje knjižnice [[Kapucinski samostan|Kapucinskega samostana]] v Krškem. Krčani so knjige poskrili, tako so rešili Calepinov latisnkolatinsko-grški slovar iz leta 1502, nekatere medicinske in farmacevtske knjige. Slovenci so tako svojo tiskano besedo skrivali pred uničenjem.

Izraz plenum se je za sestanek uveljavil v narodoosvobodilnem obdobju. [[Plenum|Plenum]] je zasedal 11. 9. 1941 v Ljubljani in sicer v strogi tajnosti, saj je bila takrat na vrhuncu oblasti Italija. Udeležili so se ga zastopniki posameznih kulturniških in umetniških sektorjev, med drugimi tudi [[Tone Čufar|Tone Čufar]] in [[Lovro Kuhar|Lovro Kuhar]]. Sprejeli so nekaj pomembnih sklepov, med najpomembnejšimi je bil zlasti sklep o kulturnem molku.