Katoliška kralja: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ZalaDv (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
ZalaDv (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 20:
Na področju lokalne uprave sta imenovala uradnike, ki so imeli različne politične, administrativne, finančne in sodne funkcije. Imenovali so se »corregidores« in predstavljali so avtoriteto na občinski ravni.
 
Izabela in Ferdinand sta morala omejiti tudi moč duhovništva. Po dolgih pogajanjih jima je uspelo pridobiti pravico do imenovanja škofov v svojih kraljestvih. V njunih rokah je ostala tudi [[inkvizicija]]. V njej sta videla močno orožje. V času katoliških kraljev je sožitje z nekatoliškimi veroizpovedimi postalo nekompromisno, strogo in polno preganjanj. Hoteli so ohraniti čistočo katoliške vere, preprečiti, da se spreobrnjeni kristjani (t. i. »conversos«) ne bi vrnili k starim prepričanjem, kaznovati heretike in zaščiti krščansko družbo pred »okužbo« z herezijo. Inkvizicija se je sprva znašala predvsem nad judi, kasneje pa še nad vsemi oblikami heterodoksije in prestopki, povezanimi z vero in moralo. Ta nekompromisna politika je dosegla vrhunec marca 1492 z izgonom judov iz kraljestva.
 
== Zunanja politika ==