Druga španska republika: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 54:
* Verska reforma, s katero so ločili Cerkev in Državo, ker so želeli reducirati njeno ekonomsko in socialno moč. To je povzročilo verigo posledic na različnih področjih: obvezno osnovnošolsko laično izobraževanje, priznavanje ločitve, vpeljevanje civilne poroke.
* Vojaška reforma, s katero so želeli vsiliti zvestobo novemu režimu, vsem, ki so ga zavračali, pa je bila ponujena možnost prostovoljne upokojitve s polno plačo. Namen reforme je bilo tudi zmanjšanje prevelikega števila imenovanih častnikov in podčastnikov ter investicija v novo opremo.
* Delavska reforma, v kateri je bilo predpostavljeno povečanje socialnih in delavskih pravic delavcev, enakost socialnega zavarovanja za vse in želeli so tudi izboljšati delavske in poslovne pogoje. <ref name="Historia de España">{{navedi knjigo |author=Julio Valdeón in drugi |year=2003 |title=Historia de España |publisher=Espasa |isbn=9788467020410 |pages=456-477}}</ref>
<ref name="Historia de España">{{navedi knjigo |author=Julio Valdeón in drugi |year=2003 |title=Historia de España |publisher=Espasa |isbn=9788467020410 |pages=456-477}}</ref>
=== Konec vlade Manuela Azañe ===
Državni udar generala Sanjurjo, masaker kmetov v kraju Casas Viejas, prepočasna realizacija reform in brezposelnost so bili ključni vzroki, zaradi katerih so socialisti prenehali podpirati vlado Manuela Azañe in novembra 1933 izzvali nove splošne volitve. <ref name="50 cosas que hay que saber sobre - historia de España">{{navedi knjigo |author=Carlos Gil Robles |year=2013 |title=50 cosas que hay que saber sobre - historia de España |publisher=Ariel |isbn=978-84-344-0638-4 |pages=165-173}}</ref>
Vrstica 69 ⟶ 68:
Na februarskih volitvah 1936 so zmago slavile združene republikansko-levičarske stranke, ki so se združile v t.i. Ljudsko fronto (špansko El Frente Popular). Ponovno je sedež predsednika vlade prevzel Manuel Azaña in skupaj so sestavili reformističen program, ki je bil v takratnem nestabilnem stanju države, težko uresničljiv. Po nekaj mesecih je neizpolnjevanje tega programa povzročilo veliko socialnih konfliktov, besednih konfliktov med vodji desničarjev in levičarjev in med podporniki enih in drugih je na ulicah [[Madrid|Madrida]] pršilo celo do smrtnih žrtev. <ref name="50 cosas que hay que saber sobre - historia de España">{{navedi knjigo |author=Carlos Gil Robles |year=2013 |title=50 cosas que hay que saber sobre - historia de España |publisher=Ariel |isbn=978-84-344-0638-4 |pages=165-173}}</ref>
Maja 1936 je predsednika države, Niceta Alcalá Zamora, zamenjal Manuel Azaña. Do tega je prišlo zato, ker je Alcalá Zamora s februarskimi volitvami izgubil vladno podporo, saj njegova stranka ni bila uspešna. <ref name="50 cosas que hay que saber sobre - historia de España">{{navedi knjigo |author=Carlos Gil Robles |year=2013 |title=50 cosas que hay que saber sobre - historia de España |publisher=Ariel |isbn=978-84-344-0638-4 |pages=165-173}}</ref>
=== Začetek Državljanske vojne in konec republike ===
Stalno spreminjanje vlad in pogoste državne volitve v kratkih obdobjih je vodilo do nestabilnosti države in oteženega sobivanja, občutka enakopravnosti. Prišlo je do netolerantnih ravnanj, včasih celo do tega, da so konflikte reševali z orožjem. Opozicija, torej desnica, in stranka CEDA, so počasi pripravljali revolucijo oziroma kontrarevolucijo z vojsko in orožjem, ki so ga imeli na razpolago že od marca 1936, saj nekateri vojaki niso podpirali trenutne vlade. Po tem, ko so levičarji 13. julija 1936 izvedli atentat na vodjo Nacionalnega bloka, Gila Roblesa, je štiri dni za tem kontrarevolucija desničarjev dosegla vrhunec. Z vstajo vojaških sil v [[Maroko|Maroku]], pod vodstvom [[Francisco Franco|Francisca Franca]], se je začela [[Španska državljanska vojna]]. Za
=== ŠpanijoRepublika jev biločasu to dolgovojne in kruto obdobje stalne državljanske vojne, ki je trajalo tri leta, do 1. aprila 1939, ko je Franco razglasilnjen konec vojne in začetek dolgoletne diktature. <ref name="Historia de España">{{navedi knjigo |author=Julio=
V Valdeónčasu invojne drugiso |year=2003se |title=Historiav dedržavi Españamenjale |publisher=Espasatri |isbn=9788467020410 |pages=456-477}}</ref>vlade:
#1 Vlada predsednika Joséa Giral je v Španiji prišlo do socialne revolucije leta 1936. Ta se je zavzemala za antiklerikalnost na področju religije v Španiji, razdelitev ozemlja države na kantone, racionalno in laično izobraževanje in samostojno administracijo kolektiv na področju ekonomije.
#2 Drugo vlado je vodil socialist Franco Largo Caballero, ki je bil zelo dejaven v prej omenjeni španski socialni revoluciji.
#3 Vlado Larga Caballere pa je nato nasledil privrženec enake ideologije, socialist Juan Negrín. To je bila zadnja vlada Druge španske republike.
Za Španijo je bilo to dolgo in kruto obdobje stalne državljanske vojne, ki je trajalo tri leta, do 1. aprila 1939, ko je Franco razglasil konec vojne in začetek dolgoletne diktature. <ref name="Historia de España">{{navedi knjigo |author=Julio Valdeón in drugi |year=2003 |title=Historia de España |publisher=Espasa |isbn=9788467020410 |pages=456-477}}</ref>
 
==References==