|
=== Reproduktivna umetnost ===
Benjamin svoje ideje še najbolje prikaže v delu '''Umetnina v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati'' (Das Kunstwerk im Zeitalter seiner technischen Reproduzierbarkeit)''', kjer je opisal generalnesplošne spremembe v umetnosti v času moderne dobe. BenjaminV prekoskladu [[marksističnihz idej]]marksizmom dojema spremembe v umetnosti kot posledice gospodarskega in tehnološkega razvoja; »''Gospodarski razvoj se odraža v umetnosti navkljub zamudnemu tempu.''« Pred bliskovitim tehnološkim razvojem je umetnost imela »sijaj« – izgled magične, nadnaravne moči, ki je izvirala iz njihove edinstvenosti, toda kasneje, poudarja Benjamin, je umetnost izgubila omenjeno moč, saj je umetnost v moderni dobi s tehnološkim razvojem postala reproduktivna.
Benjamin je trdil, da je »sijaj« efekt umetnine, ki je edinstveno predstavljena v času in prostoru, s čimer je želel poudariti pomen izvirnosti, ki pa v kopijah originalov enostavno ne obstaja. Avtentičnosti se ne da reproducirati in hkrati tudi izginja, ko se vsako umetnino lahko reproducira. Prav tako tudi originalno delo izgubi svoje vrednost, ker ob množici kopij enostavno ni več edinstveno. Človeštvo je v času razvoja množično prispeva k izgubi avtentičnosti umetnosti, saj je skušalo približati umetnost vsakmeu posamezniku. Benjamin je razmišljal, da je avtor umetnine pred razvojem imel dominanto vlogo in da je njegova umetnina pritegnila pozornost javnosti. Čim pa je umetnost postala reproduktivna, je bila javnost tista, ki je pritegnila umetnine. Benjamin je »sijaj«, avtentičnost in edinstvenost umetnosti tesno povezal z umestitvijo v tradicijo, pri čemer je izločil reprodukcije, ki po njegovem mnenju izstopijo iz tradicije.
Umetnost originalno izvira iz enostavnih obredov in običajev, kot na primer jamske poslikave in indijanski totem, toda v moderni je umetnost izgubila povezavo z običaji in tradicijo, saj je umetnost pridobila povsem drugačen namen. Nov izgled umetnosti je omogočil vključitev umetnosti v realno življenje ljudi, ki so dobili zmožnost lastne in edinstvene interpretacije umetnosti.
=== Vpliv filma ===
V svojem času je Benjamin prav tako menil, da ima kot umetnost tudi film podoben učinek na kulturo in da se je približal neprimernim vrednotam, ki jih je poprej zagovarjal [[Dadaizemdadaizem]]. Dadaizem je umetniško gibanje, ki je postavilo pod vprašaj celotno dotedanjo umetnost. Njeno abstraktnost oziroma estetiko je popačilo s satiričnim pretiravanjem in tako ustvarilo nesmiselna umetniška dela. Benjamin je menil, da je imel film zelo podobno vlogo. Umetnost se je vedno dalo reproducirati, vendar mehanska reprodukcija je bila vseeno nova. Kritično obsodi igralce, ki so namesto, da bi igrali za množico ljudi, igrali za novo tehnologijo, ki je bila dejansko le posrednik med igralci in ljudmi. Nov način igranja je Benjamin označil kot nenavaden in nepristen, saj »sijaj« in karakter, ki ga portretira igralec izgine, saj so gledalci zamenjani s kamero. Benjamin je menil, da ljudje nimajo več pristnega stika s karakterjem igralcev, ki je v filmih zakrit in idealiziran. Umetnost tako ni več samostojna, temveč se spoji z realnostjo.
=== Vpliv informacij in obsežne publikacije ===
Benjamin v delu '''Enosmerna ulica'' (Einbahnstraβe)''' naznanja današnje skrbi o preveliki količini informacij. Meni, da so bili otroci, še preden so znali brati, pod velikim vplivom takrat nove tehnologije, ki je onemogočila prvoten stik s knjigami. Prav tako je komentiral vpliv vedno bolj obsežnejše publikacije, ki je omogočala, da je praktično vsak lahko nekaj objavil, kar je povsem zabrisalo razliko med avtorji in publiko. Avtor je bil torej kdorkoli, ki je karkoli pisal v določenem času. Vsak bralec je lahko postal pisatelj. Menil je, da je to dalo ljudem pravico, da so »reproducirani« oziroma da jih je mogoče oponašati in kopirati.
== Način pisanja ==
Njegova dela so težko berljiva zaradi specifičnosti njegovega jezika. Cilj njegovih kasnejših del je uporaba intertekstualnosti za razkrivanje pogledov preteklosti, ki ne morejo ali naj ne bi bili razumljeni znotraj večjega zgodovinskega razumevanja.
Walter Benjamin je modernist pri katerem se filozofija staplja z literaturo; logično -filozofsko sklepanje ni razlaga za vse izkušnje, še posebej ne samopredstavitev preko umetnosti. Svoje stilistične pomisleke je prestavil v delu The''Naloga Task of the Translatorprevajalca'', kjer predpostavlja, da dobesedno prevajanje lahko privede do deformacijepopačenj in napačnega razumevanja besedila. Povrh tega lahko v deformiranem besedilu razložen skrit vidik originalnega jezika po definiciji privede do deformacijedeformacijepopačenja in nerazumevanja originalnega besedila, medtem ko pa prvotno skrit vidik postane neberljiv. Tako prevajalsko ponižanje izvornega besedila je produktivno le, kadar je postavljeno v specifično konstelacijosovisnost del in idej, na novo razkritih afinitetrazmerij med zgodovinskimi objekti in se pojavijo, kadar proizvajajo filozofsko resnico.
= Benjaminova zapuščina =
|
