Termoelektrarna Trbovlje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nareto (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Napaka v stavku.
Vrstica 43:
31. maja 1964 se je začela gradnja termoelektrarne Trbovlje 2. Na prostoru, kjer sedaj stoji termoelektrarna, je predsednik delavskega sveta Ivan Kukovič orisal dotedanjo delo in priprave na gradnjo tega pomembnega objekta, tako kot za rudarje, kot za Trbovlje, Zasavje, Slovenijo in celotno [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovansko]] elektro-energetsko omrežje. Poudaril je nujnost in opravičljivost gradnje s posebnim ozirom na velike zaloge manj kaloričnega premoga, ki leže na območju zasavskih revirjev. Dotedanje zmogljivosti pa niso mogle vsega tega razpoložljivega premoga pokuriti in oplemenititi v obliki električne energije. Najmočnejši argument za zgraditev nove termoelektrarne je bil v velikih zalogah premoga, posebno na območju Trbovelj. Sicer bi ves ta premog ostal v jami neizkopan, kar bi bila za narodno gospodarstvo velika izguba. Ta premog naj bi zadoščal za potrebe termoelektrarne za naslednjih 80 let. Objekt so pričeli graditi sredi porabnikov in ob minimalnih transportnih stroških.
 
Ko je bila termoelektrarna dograjena in s slavnostno otvoritvijo predana v obratovanje, so kmalu po začetku rednega obratovanja nastopile velike težave. Kazale so se predvsem s pričetkom [[žlindra]]nja pepela v kurišču kotla, nastopile pa so tudi prekomerne vibracije ter ekscentričnost turbo-generatorja. Po daljšem ugotavljanjem vzrokov so pooblaščeni strokovnjaki ugotovili, da so dobavitelji opreme TE Morava niso dimenzionirali kotla za termoelektrarno Trbovlje glede na dostavljene vzorčne pošiljke premoga na [[Poljska|Poljsko]], predvsem pa niso upoštevali tališča pepela. Tako je bila termoelektrarna prisiljena obratovati z obremenitvijo od 105 do 110 MW, namesto projektiranih 125 MW, kar je bilo odvisno od žlindranja v kurišču. Posledice so se začele kazati v raznih oblikah. Največ pripomb je bremenilo trboveljski in hrastniški premogovnik zaradi slabše kakovosti premoga, pa tudi zaradi številnih negorljivih elementov (kamenje, [[železo]], glina,...). Na temelju številnih pogovorov odgovornih strokovnih delavcev so se zadeve sčasoma normalizirale in kakovosti premoga je bila namenjena večja pozornost na odklopnih deloviščih, transportu, odbiranju in drobljenju premoga.
 
== Proizvodne enote ==