Opereta: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Mich973 (pogovor | prispevki)
Mich973 (pogovor | prispevki)
Vrstica 10:
Pariška opereta je po vsebini družbeno kritična, šaljiva ter nesramna, vendar nikoli zlobna. V večini primerov spominja na [[parodija|parodijo]]. Zaščitni znak francoske operete po letu 1830 je [[ples]] kankan, ki se pleše v paru in je precej erotičen. Med plesi sta pogosta tudi kadrilja ter contredanse. Prve operete je pisal F. Hervé, najbolj znan pa je bil gotovo [[Jacques Offenbach]]. Skladatelji, ki so se zgledovali po Offenbachu so bili še C. Lecocq, E. Audran, R. Planquette ter A. Messager.
===Dunajska opereta===
Dunajska opereta je za razliko od francoske bolj malomeščanska in sentimentalna. Pogost pojav so ljubezenski trikotniki. Njen zaščitni znak je dunajski [[valček]], rada pa poseže tudi po avstrijskih in madžarskih narodnih pesmih, čardašu[[čardaš]]u, galopu, koračnici ter kadrilji. V melodiji je moč začutiti številne slovanske vplive, kar daje operi poseben čar. Glavni predstavniki dunajske operete so bili [[Franz von Suppe|Franz von Suppé]], [[Johann Strauss mlajši]] in K.[[Karl Millöcker]]. V začetku 20. stoletja so bili izjemno plodoviti skladatelji operet F.[[Franz Lehar]], O.[[Oscar StraussStraus]], L.[[Leo Fall]] in drugi.
 
===Berlinska opereta===
Berlinska opereta združuje elemente lokalne [[burka|burke]], revije ter parodije. Značilna je raba tipičnega nemškega humorja ter [[dialekt|dialekta]]. Glavni pisci teh operet so [[Paul Lincke]], [[Walter Kollo]], J. Gilbert, L. Jesel in W. Goetze.