Aleksandrinka: Razlika med redakcijama

dodanih 282 zlogov ,  pred 4 leti
m
 
== Ziljske aleksandrinke ==
V Egiptu so bivale in bile zaposlene začetka 20. stoletja enako kot ostale aleksandrinke tudi nekatere koroške [[Koroški Slovenci|Slovenke]] iz Spodnje [[Ziljska dolina|Ziljske doline]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Tako sta zapisani dve, oz. so zapisane verjetno celo tri hčerke iz Schnablove družine (Jožefa, Francka ter Liza), p.d. Štalar v [[Zahomec|Zahomcu]] v občini [[Straja vas|Straja vas.]] Jožefa Schnabl/Šnabl in Francka Schnabl/Šnabl sta obe tekoče govorile arabsko. V Egiptu sta tudi bili zaposleni Theresia Müller (1883-1972), poročena Wiegele, p.d. Drčnik in Marija Müller (1887-1976), p. d. Spahojneva Mojca) prav tako iz Zahomca. Enostava obrazložitev njihove življenjske poti je, da so Ziljani kot furmani že od nekdaj bilil navezani na [[Trst]] in imeli tam celo trgovine ali obrti, tako da so ziljske aleksandrinke preko teh tradicionalnih vezi zvedele za možnost zaposlitve v Egiptu. Ta aspekt regionalne slovenske kulturne zgodovine podkrepljen z natančnimi podatki je prvič objavljen v prispevku [[Bojan-Ilija Schnabl|Bojana-Ilije Schnabla]] v [[Koledar|Koledarju]] koroške [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]] 2015.<ref>{{Cite book|title = Koroške aleksandrinke - iz Zahomca v Aleksandrijo v mitičnem Egiptu|last = Schnabl|first = Bojan-Ilija|publisher = Mohorjeva družba|year = 2014|isbn = 978-3-7086-0826-6|location = Celovec|pages = 50-53|work = Koledar 2015}}</ref><ref>SCHNABL, Bojan-Ilija. Aleksandrinke. V: STURM-SCHNABL, Katja (ur.), SCHNABL, Bojan-Ilija (ur.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942. Wien: Böhlau, 2016, bd. 1, a-I, str. 77-79, ilustr. [COBISS.SI-ID 22126856] </ref>
 
== Reference ==
1.717

urejanj