Drobni tisk: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Hladnikm (pogovor | prispevki)
komp.
MJeric (pogovor | prispevki)
Vrstica 11:
V Sloveniji sta [[Narodna in univerzitetna knjižnica]] in [[Univerzitetna knjižnica Maribor]] po Zakonu o obveznem izvodu publikacij (2006) dolžni pridobivati [[Obvezni izvod|obvezni izvod]] drobnega tiska. Vsaka od njiju dobi 2 izvoda. Ostale knjižnice lahko v svoje zbirke vključijo le tisti drobni tisk, za katerega se same odločijo. V NUK nekaj drobnega tiska dobijo tudi v dar ali z zamenami. Tudi v tujini so [[Nacionalna knjižnica|nacionalne knjižnice]] zakonsko obvezane za hranjenje drobnega tiska. Obstajajo tudi društva zbiralcev drobnega tiska.
Velik dotok in posebne značilnosti drobnega tiska zahtevajo poseben strokovni pristop. Drobni tisk se lahko obdela posamično ali z zbirnim bibliografskim zapisom. Posamično se ga obdela takrat, ko ima [[CIP]] ter izrazit naslov in [[Kolofon|kolofon]] z osnovnimi podatki o publikaciji. Pri obdelavi se uporabljajo [[Mednarodni standardni bibliografski opis|mednarodni standardi za bibliografski opis]]. Če ga obdelamo kot [[Monografska publikacija|monografsko publikacijo]], uporabimo ISBD(M), če pa kot neknjižno gradivo, pa uporabimo ISBD(PM), ISBD(CM), ISBD(ER) in/ali ISBD(NBM). Kadar drobni tisk nima CIP-a in strnjenega avtorskega besedila, je veliko lažja obdelava z zbirnim zapisom.
 
== Zbirka posebnega knjižničnega gradiva – PKG ==