Demokracija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
{{drugi pomeni}}
'''Demokracíja''' ([[grščina|grško]] δημοκρατíα (''demokratía'') iz δημος (''demos'' - ljudstvo) in κρατειν (''kratein'' - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je [[Vladavina|oblika vladavine]], v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz [[ljudstvo|ljudstva]]. To lahko svojo pravico izvršuje neposredno; vendar so danes bolj uveljavljeni modeli predstavniške demokracije, v katerih ljudstvo izbere svoje politične predstavnike, ki jim podeli mandat vladanja za določeno časovno obdobje. Tako vzpostavljena oblast se znotraj demokratičnih oblik vladavine običajno deli na tri veje: [[zakonodajna veja oblasti|zakonodajno]], [[izvršilna veja oblasti|izvršilno]] in [[sodna veja oblasti|sodno]]. Te tri veje oblasti svojo funkcijo opravljajo v okviru danih pooblastil in po svoji vesti, državljani pa nad njimi vršijo nadzor in skrbijo, da oblast deluje v skladu z njihovimi individualnimi in družbenimi pričakovanji.
Ideja demokracije se je oblikovala v ti. Zlati dobi [[Atene|Aten]] ([[Solon]], [[Platon]], [[Aristotel]]) in je bila neposrednega tipa. Pomembna za demokracijo je tudi ureditev odstranjevanja politika, ki je moteč za določeno število prebivalcev (ostrakizem). V rimski republiki se pomembno oblikuje predstavniška demokracija v zlati dobi Rimskega imperija, pred uvedbo cesarstva s strani [[Gaj Julij Cezar|Gaja Julija Cezarja]]. Ideja o demokraciji, kot jo poznamo danes, se je ponovno pojavila skoraj dve tisočletji kasneje v 18. stoletju, s pojavom [[liberalizem|liberalizma]].
| |||