Realizem v književnosti: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
Brez povzetka urejanja
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
Vrstica 1:
Serba hojski norec :D MBFC<3! AniMe 4LIFEE'''Realizem''' je [[literarno obdobje]], ki se je začelo v [[Francija|Franciji]] okrog 1830, pri nas pa se je razmahnilo šele v drugi polovici 19. stoletja in je trajalo do začetka 20. stoletja. Beseda realizem izhaja iz latinskega pojma ''realis'', kar pomeni stvaren. Oxfordska enciklopedija realizem opredeli kot literarni pojem, ki je rabljen tako široko, da je težko uporaben, razen kadar se rabi v nasprotju drugim literarnim gibanjem, npr. [[romantika|romantiki]] in [[ekspresionizem|ekspresionizmu]].
 
Realizem pomeni dvoje: obdobje ali pa književno metodo. Realizem kot književna metoda se pojavlja v vseh [[književnost|književnostih]] od [[antika|antike]] do danes, ki prikazujejo stvarnost tako, kot v resnici je ali pa bi lahko bila po zakonu verjetnosti. Realizem kot obdobje se je v posameznih književnostih razvil ob različnem času in v neenakih socialnih, političnih in kulturnih razmerah, zato ni bil čisto enotno književno obdobje.
 
[[Schiller Schledel|Schiller]] in [[Friedrich Schlegel|Friedrich Schlegel]] sta prva govorila o realizmu, in sicer sta pojem realizma uporabljala kot nasprotje idealizmu. V francoskih razpravah se pojem realizma pojavi v člankih [[Champfleury|Champfleurya]], ki so pozneje izšli v knjigi z naslovom ''Le Realisme'' (1857), in v časopisu ''Realisme'' (1856-1857). Tu se začne razpravljati o realizmu kot o obdobju. Njegove značilnosti so natančno prikazovanje resnice, objektivnost, neosebnost. Kot predstavnike so naštevali [[Stendhal|Stendhala]], [[Honore de Balzac|Balzaca]], [[Champfleury|Champfleurya]], [[Gustave Flaubert|Flauberta]]. V Nemčiji [[Otto Ludwig|Otto Ludwig]] govori o poetičnem realizmu, ampak ta pojem uporablja kot nasprotje »neosebnemu« realizmu, ki se je razvil v Franciji. [[Friedrich Engels|Engels]] v nekem osebnem pismu leta 1888 piše, da realizem zanj pomeni poleg natančnosti v podrobnostih tudi zvesto prikazovanje tipičnih značajev v tipičnih okoliščinah. Kot primer navede [[Honore de Balzac|Balzacove]] romane. V Italiji se v 80. letih 19. stoletja veljavi pojem verizem. V Rusiji pojem realizma uvede Pisarev z delom ''Realisty'' 1864. Vendar njemu ta pojem odraža ideološko usmeritev dela ruske inteligence. Na Poljskem se namesto realizma uveljavi pojem pozitivizem. Pri nas o pomenu pojma realizem razpravljata [[Janko Kersnik|Janko Kersnik]] v razpravi ''Razvoj svetovne književnosti'' in [[Fran Celestin|Fran Celestin]] v delu ''Naše obzorje''.
 
== Značilnosti realističnih del ==
Za realistična dela je značilna objektivnost, golo prikazovanje resnice. V realizmu ni neke napete, pestre zgodbe. Zgodba je namenjena opisu osebe in njegovemu razvoju. Oseba je opisana kot psihološko, intelektualno in družbeno bitje. Vtisnjen je v okolje, ki ga sestavljajo politična, družbena in ekonomska stvarnost. V realističnih delih se opisuje ljudi, stvari, naravo, naravne pojave, ni pa prisotnih nobenih višjih sil ali metafizike. [[Aleksandar Flaker|Flaker]] <ref>Aleksandar Flaker: Stilske formacije. Zagreb: Sveučilišna naklada Liber 1976, str. 156-157.</ref> piše, da je za realistična dela značilno, da se pripovedovalec distancira od svojih oseb, kar pomeni, da se ne želi poistovetiti s svojim junakom, da ne komentira njegovih dejanj in obnašanja, da ne daje moralističnih kritik. Gre za objektivno pripovedovanje. Avtor pripoveduje zgodbo v [[knjižni jezik|knjižnem jeziku]] svojega časa, [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]] oseb pa je odvisen od socialnega položaja, zato lahko v delo vključuje tudi [[žargon|žargon]], [[dialektika|dialektizme]], tuje besede.