Drobni tisk: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
bibl |
komp. |
||
Vrstica 6:
Velja za specifično gradivo, saj se od ostalega gradiva močno razlikuje po obliki, zvrsti, vsebini, načinu nastanka, ciljnih uporabnikih in uporabnosti. Je najštevilčnejše in vsebinsko najbolj raznotero gradivo. Po uporabi ga pogosto zavržemo zaradi nadaljnje neuporabnosti. Ni ga mogoče kupiti, saj ni vključen v običajno knjigotrško mrežo. Izhaja priložnostno. Lahko vsebuje dnevno aktualno vsebino (vabila, reklamno gradivo …), vsebino interne narave (razna glasila podjetij, društev …) ali pa vsebina publikacije določi njegov status (katalogi izdelkov, telefonski imeniki …). Ločimo drobni tisk večjega in manjšega formata.
Pojavljalo se je vprašanje, ali je drobni tisk sploh vredno zbirati in hraniti, saj je veljal za manj pomembno gradivo s kratkotrajno aktualno vrednostjo. Izkazalo se je, da informacijska in kulturna vrednost drobnega tiska narašča s časovnim odmikom. Ker vsebuje informacije o vsakdanjem življenju, je lahko koristen vir informacij za raziskovanje duha časa. ▼
== Pridobivanje ==▼
V Sloveniji sta [[Narodna in univerzitetna knjižnica]] in [[Univerzitetna knjižnica Maribor]] po Zakonu o obveznem izvodu publikacij (2006) dolžni pridobivati [[Obvezni izvod|obvezni izvod]] drobnega tiska. Vsaka od njiju dobi 2 izvoda. Ostale knjižnice lahko v svoje zbirke vključijo le tisti drobni tisk, za katerega se same odločijo. V NUK nekaj drobnega tiska dobijo tudi v dar ali z zamenami. ▼
▲== Pridobivanje in bibliografska obdelava ==
▲V Sloveniji sta [[Narodna in univerzitetna knjižnica]] in [[Univerzitetna knjižnica Maribor]] po Zakonu o obveznem izvodu publikacij (2006) dolžni pridobivati [[Obvezni izvod|obvezni izvod]] drobnega tiska. Vsaka od njiju dobi 2 izvoda. Ostale knjižnice lahko v svoje zbirke vključijo le tisti drobni tisk, za katerega se same odločijo. V NUK nekaj drobnega tiska dobijo tudi v dar ali z zamenami. Tudi v tujini so [[Nacionalna knjižnica|nacionalne knjižnice]] zakonsko obvezane za hranjenje drobnega tiska. Obstajajo tudi društva zbiralcev drobnega tiska.
Velik dotok in posebne značilnosti drobnega tiska zahtevajo poseben strokovni pristop. Drobni tisk se lahko obdela posamično ali z zbirnim bibliografskim zapisom. Posamično se ga obdela takrat, ko ima [[CIP]] ter izrazit naslov in [[Kolofon|kolofon]] z osnovnimi podatki o publikaciji. Pri obdelavi se uporabljajo [[Mednarodni standardni bibliografski opis|mednarodni standardi za bibliografski opis]]. Če ga obdelamo kot [[Monografska publikacija|monografsko publikacijo]], uporabimo ISBD(M), če pa kot neknjižno gradivo, pa uporabimo ISBD(PM), ISBD(CM), ISBD(ER) in/ali ISBD(NBM). Kadar drobni tisk nima CIP-a in strnjenega avtorskega besedila, je veliko lažja obdelava z zbirnim zapisom.
== Zbirka posebnega knjižničnega gradiva – PKG ==
V Narodni in univerzitetni knjižnici je količinsko največ drobnega tiska zbranega v Zbirki posebnega knjižničnega gradiva, v katero ga redno razvrščajo v obliki zbirnih zapisov. Poleg drobnega tiska vsebuje tudi drugo raznovrstno gradivo. V posameznem zbirnem zapisu je vključenih več deset ali več sto posameznih enot. Zbirajo ga tudi v Kartografski in slikovni zbirki, Glasbeni zbirki, Rokopisni zbirki, Zbirki AV gradiva, Zbirki tiskov Slovencev zunaj RS in v Informacijskem centru za bibliotekarstvo.
▲Pojavljalo se je vprašanje, ali je drobni tisk sploh vredno zbirati in hraniti, saj je veljal za manj pomembno gradivo s kratkotrajno aktualno vrednostjo. Izkazalo se je, da informacijska in kulturna vrednost drobnega tiska narašča s časovnim odmikom. Ker vsebuje informacije o vsakdanjem življenju, je lahko koristen vir informacij za raziskovanje duha časa.
== Viri in literatura ==
| |||