Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Bojan2005 (pogovor | prispevki)
Nova stran z vsebino: {{Infopolje Knjiga | name = Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem | author = Katja Sturm-Schnabl in Bojan-Ilija Schnabl | translator...
(ni razlike)

Redakcija: 01:01, 9. maj 2016

Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, od začetkov do leta 1942 (tako njen "uraden" slovenski naslov"), ki je izšla pod izvirnim nemškim naslovom Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942 je enciklopedijsko delo koroško slovenskih izdajateljev Katja Sturm-Schnabl in Bojan-Ilija Schnabl. Izšlo je leta 2016, obsega tri zvezke velikega formata in ima 1603 strani ter je opremljena z bogatim slikovnim gradivom, dodatne dimenzije branja pa ponujajo sodobne QR-kode.

Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem
AvtorKatja Sturm-Schnabl in Bojan-Ilija Schnabl
DržavaAvstrija, Nemčija
Jeziknemščina
Žanrenciklopedija
ZaložnikBöhlau Verlag
Datum izida
2016
Vrsta medijaknjiga
Št. strani1603
COBISS([https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1877638#full COBISS)</]

Enciklopedija je sodobno interdisciplinarno in medkulturno znanstveno delo o regionalnih slovenskih in medkulturnih procesih, magnum opus in monumentalno delo evropskega slovesa, ki je napisano v nemščini. Vsebuje nad 1.000 gesel ter skupaj s konceptualnimi oz. redakcijskimi kazalkami nad 2.200 vnosov več kot 160 avtorjev in avtoric z različnih znanstvenih področij in kulturnih ozadji in držav (Avstrija, Slovenija, Italija, Nemčija, Francija, Rusija in ZDA).

Vsebina

V enciklopediji so objavljeni tako zapisi inovativnih terenskih raziskav, novih temeljnih raziskav s področja kulturne zgodovine, kot znanstvene analize sinteze, mdr. povezane s terminologijo, pravno oz. zlasti ustavno in državno ter srednjeveško zgodovino. V njej najdemo tudi sodobna dela o toponomastiki (vključno s konceptom slovenskih regionalnih endonimov, najdemo pa tudi dela z etnološkimi raziskavami in raziskavami glasbene zgodovine, dela o jezikoslovju, dialektologiji in s opdročja sodobne sociolingvistike, analize zgodovinskeknjiževnosti in novih analiz (tako analiza slovenskih nagrobnih napisov kot posebna literarna zvrst na Koroškem). Posebne pozornosti je splošna kulturna dediščina in umetnostna zgodovina. Številne nove biografije številnih kulturnih aktivistov omogočajo novo razumevanje družbenih in političnih procesov.


Inovacije in inovativne teme

V enciklopediji najdemo ütevilne inovacije in inovativne teme, tako mdr.:

  • nad 60 gesel o Celovškem polju,
  • sodobna terminologija,
  • sodobna socioloingvistika,
  • sodobna dialektološka terinologija (pojmovanje osrednjejužnokoroškega narečja (poleg t.i. rožanščine), pojmovanje poljanščine Celovškega polja,
  • ustavna in državna zgodovina,
  • koroška deželna ustava 1849,
  • koroški deželni zakonik 1850-1859,
  • številne biografije kulturnih aktivistov,
  • 5 slovenskih škofov v predmarčni dobi,
  • koroške aleksandrinke,
  • inkulturacija, akulturacija,
  • asimilacija in posttravmatski stres,
  • Kriptoslovenci,
  • šetvilni deželni poslanci,
  • gender studies,
  • bukovništvo kot širše kulturno gibanje in bukovništvo v tradicionalni opredelitvi kot literarni fenomen,
  • Jacobo Brollo, Marko Pernhart in Franc Wiegele,
  • Liharda Kamenska in drudi svetniki,
  • kulturna vloga in poslanstvo koroškega slovenskega duhovništva,
  • številni krajevni imeniki 19. in začetkja 20. stoletja v pravno-zgodovinski perspektivi ter koncept regionalnih slovenskih endonimov,
  • križevi poti in znamenja,
  • kronogrami in nagrobni napisi kot lastna literarna zvrst,
  • pravna in državno-pravna terminologija,
  • kulturni aktivisti in kulturni delavci,
  • društva, kulturna društva, posamezna društva in društveniki,
  • etnološki pojavi in znamenitosti,
  • številni župani političnih občin,
  • ustave 1849, 1867 ter drugi ustavni viri,
  • koseško pravo osrednje južne Koroške,
  • kulturne pokrajine,
  • Možberško gričevje, Hrebelja (Hreblje), Labotska dolina, Gosposvetsko polje, ...
  • Ponagorci, Zajezerani in Poljanci,
  • Francoska revolucija, Ilirske province, kraljevina Ilirija, Notranja Avstrija,
  • Mesta in zaselki (Celovec, Beljak, Borovlje, Velikovec, Pliberk, Železna Kapla, Slovenji Plajberk, Ljubljana, Maribor, Celje...),
  • Kanalska dolina in Mežiška dolina,
  • arhivi,
  • migracije, germanizacija in statistična germanizacija,
  • časopisje in posamezni časopisi,
  • etnogeneza, etnonim, kontinuiteta,
  • alpska slovanščina, stara bavarščina (Altbairisch), staro cerkvena slovanščina, staro ladinščina (Altladinisch), karantanska slovenščina (Karantanerslowenisch)
  • Avari, Bagoaria, In Pago Crouuati, Walchen,
  • cerkvene ustanove, Sodalitas,
  • glasbena zgodovina in ljudksi glasbeniki,
  • književniki in bukovniki,
  • toponimi na avstrijske Štajerskem, na Vzhodnem Tirolskem in v Lungauu (na Salzburškem), Porabski Slovenci na avstrijskem Gradiščanskem, (avstrijski) štajerski Slovenci,
  • dvojezičnost in asimilacijski pritisk
  • deželni glavrji Kranjske
  • koroški deželni glavar Janez Nepomuk Šlojsknik
  • * *

Recepcija

Enciklopedija je bila predstavljena širši javnosti prvič v Koroškem deželnem arhivu dne 4. maja 2016. O njej so pisali v "Novicah" ter v Nedelji.

Dne 8.5.2016 ji je posvečen osrednji članek "Korošica dneva" pod naslovom "Katja Sturm-Schnabl: Lebenswerk in drei Bänden" v pomembnem nemškem koroškem glasniku Kleine Zeitung.[1]

Viri

Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (izd./Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien-Köln-Weimar, Böhlau Verlag 2016, 3. zv., 1603 str.

Reference


Glej tudi

Zunanje povezave