Dragotin Kette: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
pravopis |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 14:
== Življenje ==
[[Slika:Dragotin Kette (3).jpg|thumb|right|250px|Kettejev portret [[Ivan Vavpotič|Ivana Vavpotiča]] (1932) z Angelo v ozadju, hrani [[Dolenjski muzej]]]]
Ko je bil star dve leti, se je družina preselila na [[Col]] pri [[Vipava|Vipavi]], dve leti kasneje pa v [[Zagorje, Pivka|Zagorje]] na [[Pivka|Pivki]],<ref>Frekventnejša je sicer raba Zagorje pri Pivki.</ref> kjer mu je za posledicami [[tuberkuloza|tuberkuloze]] umrla mati. V Zagorju je obiskoval prve štiri razrede ljudske šole v enorazrednici. Peti razred je obiskoval v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Pri petnajstih letih je izgubil še očeta, zato je skrb zanj prevzel materin stric Janez Valenčič. Leta 1888 se je vpisal na [[Gimnazija|gimnazijo]], jo po drugem letu zapustil in se jeseni vpisal na očetovo željo na [[učiteljišče]]. Stric ga je prenehal denarno podpirati in sledilo je obdobje pomanjkanja. Leta 1893 se je vrnil v gimnazijo, v tretji razred. Postal je član in tajnik literarnega dijaškega društva ''[[Zadruga]]'', v katerem so bili tudi [[Josip_Murn_-_Aleksandrov|Josip Murn]], [[Oton Župančič]] in Ivan Cankar. Zaradi politične pesmi proti škofu [[Jakob Missia|Missiu]] je bil leta 1893 v štiriurnem priporu. Predaval je o literaturah v drugih jezikih, poučeval je [[Ruščina|ruščino]] in prijateljeval z Ivanom Cankarjem. Ker ni plačal šolnine, je bil leta 1895 kot šestošolec izključen iz gimnazije.<ref>Verjetneje je bilo to leta 1896, saj bi moral biti leta 1895 v petem razredu.</ref> Preživljal se je z inštrukcijami in [[
Jeseni leta 1896 je na pobudo [[Ivan Resman(pesnik)|Ivana Resmana]] odšel v [[Novo mesto]] ter opravil sprejemni izpit za sedmi razred gimnazije. Osnoval je podobno društvo kot ''[[Zadruga]]'', ki je kmalu razpadlo zaradi strahu pred šolsko oblastjo. Nesrečno se je zaljubil v [[Angela Smola|Angelo Smola]], ki mu je navdihnila njegove najlepše ljubezenske verze. Vanjo naj bi se zaljubil v Kapitlju, glavni novomeški cerkvi, ob koncu leta 1897 kot Prešeren v Julijo v trnovski cerkvi (sonet ''[[Zakaj sem bil v Kapitlju]]'')<ref>Juraj Martinović: Dragotin Kette. Znameniti Slovenci, str. 158. Ljubljana 1978. </ref>. Veliko je bral, znanje je dopolnjeval s prebiranjem grških, nemških, rimskih in ruskih pesnikov. Učil se je [[Angleščina|angleškega]], [[Italijanščina|italijanskega]], [[Francoščina|francoskega]] in [[Ruski_jezik|ruskega]] jezika. Objavljal je v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'', ''[[Angelček|Angelčku]]'' in ''[[Vrtec (revija)|Vrtcu]]''. Maturiral je leta 1898 in odšel v [[Trst]], kjer so ga potrdili pri vojaškem odboru. Tam je kmalu zbolel za tuberkulozo, bil odpuščen iz vojske in se vrnil v Ljubljano, kjer je umrl pri prijatelju Josipu Murnu v [[Cukrarna, Ljubljana|Cukrarni]].
== Delo ==
Poznan je po svojih pesmih. V obdobju ustvarjanja v Ljubljani je pisal [[
Pisal je tudi kratko [[Impresionizem|impresionistično]] [[Proza|prozo]] ter dela za otroke ([[Basen|basni]], [[Pravljice|pravljice]], [[otroške pesmi]] in [[Povest|povesti]]) v času, ko je moral prekiniti šolanje, ter v zadnjih dveh letih gimnazije v Novem mestu. Njegova najbolj znana [[pravljica]] je ''[[Šivilja in škarjice]]'' (1896). Mladinska dela je objavljal v mladinskih revijah'' Angelček'' in ''Vrtec'' pod psevdonimom Siluška in v ''[[Ljubljanski_zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' pod psevdonima Mihael Mihajlov ter Zvonoslav. Erotično poezijo je objavljal v ''Novi Nadi''.
| |||