Drobni tisk: Razlika med redakcijama

'''Drobni tisk''' označuje publikacijo, ki obsega največ štiri strani, ali publikacijo, ki ima več strani, a je brez strnjenega besedila. Sem sodijo [[Razglednica|razglednice]], lepaki ali [[Plakat|plakati]], prospekti, zgibanke, [[Letak|letaki]], koledarji, katalogi, gledališki in drugi programi ipd. Je vrsta knjižničnega gradiva. V tujini je uveljavljen izraz efemera oz.oziroma efemerno gradivo, vendar se ta v Sloveniji ni uveljavil.

Z drobnim tiskom se srečujemo vsakodnevno. V najširšem pomenu nam zagotavlja [[Informacija|informacije]], ki jih ni mogoče dobiti nikjer drugje. Velja za specifično gradivo, saj se od ostalega gradiva močno razlikuje po obliki, zvrsti, vsebini, načinu nastanka, ciljnih uporabnikih in uporabnosti. Je najštevilčnejše in vsebinsko najbolj raznotero gradivo. Po uporabi ga pogosto zavržemo zaradi nadaljnje neuporabnosti. Ni ga mogoče kupiti, saj ni vključen v običajno knjigotrško mrežo. Izhaja priložnostno. Poin navadinamenjen je namenjen ožjemu krogu uporabnikov. Lahko vsebuje dnevno aktualno vsebino (vabila, reklamno gradivo …), vsebino interne narave (razna glasila podjetij, društev …) ali pa vsebina publikacije določi njegov status (katalogi izdelkov, telefonski imeniki …). Ločimo drobni tisk večjega in manjšega formata.

V Sloveniji sta [[Narodna in univerzitetna knjižnica]] in [[Univerzitetna knjižnica Maribor]] po Zakonu o obveznem izvodu publikacij (2006) dolžni pridobivati [[Obvezni izvod|obvezni izvod]] drobnega tiska. Vsaka od njiju dobi 2 izvoda. Ostale [[Knjižnica|knjižnice]] lahko v svoje zbirke vključijo le tisti drobni tisk, za katerega se same odločijo. V NUK nekaj drobnega tiska dobijo tudi v dar ali z zamenami.

Tudi v tujini so [[Nacionalna knjižnica|nacionalne knjižnice]] zakonsko obvezane, daza hranijohranjenje drobnidrobnega tisktiska. Tam se pojavljajo tudi posebna društva, ustanovljena z namenom zbiranja drobnega tiska (efemerna društva).

DrobniVelik tiskdotok zaradiin velikegaposebne dotokaznačilnosti indrobnega posebnih značilnostitiska zahtevazahtevajo poseben strokovni pristop. Lahko se ga obdela posamično ali z zbirnim zapisom.

Drobni tiskPosamično se posamičnoga obdela takrat, ko ima zapis CIP ter izrazit naslov in [[Kolofon|kolofon]] z osnovnimi podatki o publikaciji. Pri obdelavi se uporabljajo [[Mednarodni standardni bibliografski opis|mednarodni standardi za bibliografski opis]]. Če ga obdelamo kot [[Monografska publikacija|monografsko publikacijo]], uporabimo ISBD(M), če pa kot neknjižno gradivo, pa uporabimo ISBD(PM), ISBD(CM), ISBD(ER) in/ali ISBD(NBM).

Kadar ima drobni tisk veliko pomanjkljivih informacij, nima zapisa CIP in strnjenega avtorskega besedila, je veliko lažja obdelava z zbirnim zapisom. To so vsebinsko zaokroženi zapisi in so primerni takrat, ko gradivo bibliografsko ni povezano, druži ga le skupni element, kot je jezik, vsebina, obdobje, žanr, posameznik … Tu je potrebna čim bolj natančna vsebinska obdelava enot v zbirnem zapisu.

V Narodni in univerzitetni knjižnici je količinsko največ drobnega tiska zbranega v Zbirki posebnega knjižničnega gradiva, v katero ga redno razvrščajo v obliki zbirnih zapisov. Poleg drobnega tiska vsebuje tudi drugo raznovrstno gradivo. V posameznem zbirnem zapisu je lahko vključenih več deset ali več sto posameznih enot. Gradivo hranijo v mapah.

Zbirajo ga tudi v Kartografski in slikovni zbirki, Glasbeni zbirki, Rokopisni zbirki, Zbirki AV gradiva, vZbirki informacijskemtiskov centruSlovencev zazunaj bibliotekarstvoRS in v Informacijskem Zbirkicentru tiskovza Slovencev zunaj RSbibliotekarstvo.

Dolgo časa so se pojavljala vprašanja, ali je tako vrsto gradiva sploh vredno zbirati in hraniti, saj velja za manj pomembno gradivo s kratkotrajno in aktualno vrednostjo. Izkazalo se je, da informacijska in kulturna vrednost drobnega tiska narašča s časovnim odmikom. Ker vsebuje informacije o vsakdanjem življenju, lahko predstavlja koristen vir informacij za potencialna prihodnja raziskovanja. Preko drobnega tiska je torej možno preučiti razvoj družbe in priti do celovitih informacij o kulturnem, socialnem ter družbenem življenju določenega družbenega sloja v določenem družbenem obdobju.