Michel de Montaigne: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
||
Vrstica 56:
Julija 1585 je v mestecu izbruhnila kuga, zato se je Montaigne z družino umikal iz kraja v kraj, na koncu pa je pristal na domačem grajskem posestvu, kjer se je ponovno lahko posvetil delu. Dve leti kasneje se je Montaigne ponovno znašel v Parizu, kjer je priskočil na pomoč pri begu kralja Henrika III., za kar so ga po vrnitvi v mesto zaprli v politični zapor Bastilla, iz katerega so ga po zaslugi uradnikov tudi kmalu izpustili. Zadnja štiri leta svojega življenja je preživel spokojno, zatopljen v svoje delo. Pripravljal je ponovno izdajo '''Esejev''', ki je na žalost ni dočakal, saj je umrl 13. septembra leta 1592, v dvainpetdesetem letu starosti.
== Vpliv in pomen ==
Montaigne je bil pionir esejističnega izražanja mislecev in eseja samega. To je subjektivna pol literarna zvrst, ki omogoča pozitivno ali negativno kritiko določene teme, analizo stvarnosti z osebno noto, ki da bralcu razmišljati ter spodbudi njegovo razmišljanje in ustvarjanje lastnega mnenja. Je odprt za dialoge, drugačna mnenja, ter bralca ne zavezuje k strinjanju. S subjektivnim dvomom (skepso) je bil predhodnik Descartesovega metodičnega dvoma, saj se zanaša na sposobnosti človeškega lastnega uma in intelekta in ne na avtoriteto.
Na njegovo delo je vplivalo kar nekaj predhodnih filozofov, kot so na primer Sokrat ali Erazem Rotterdamski s svojim delom Adagia. Najbolj pa je nanj slogovno in snovno vplival Plutarh, katerega Montaigne v Esejih citira več kot petstokrat.
== Vpliv in pomen ==
| |||