Tisoč in ena noč: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 4:
Začetek nastajanja dela sega v [[8. stoletje]], končno obliko pa je dobilo v [[16. stoletje|16.]] oz. [[17. stoletje|17. stoletju]] v [[Sirija|Siriji]]. V [[Arabščina|arabščino]] je bilo prevedeno ok. leta 800, ko so mu dodali še zgodbe o [[Harun al Rašid|Harunu al Rašidu]]. V Egiptu se je pojavilo ok. leta 1200, dopolnjeno s potepuškimi zgodbami.
Gre za okvirno pripoved, v katero so vložene raznolike zgodbe - od starih tradicionalnih pravljic pa do čustvenih in fantastičnih zgodb, ki opisujejo življenje na arabskih [[dvor]]ih. Mnogo jih izhaja iz starega perzijskega [[ljudsko slovstvo|ljudskega slovstva]], druge pa iz [[Saudova Arabija|arabske]], [[Indija|indijske]], [[Turčija|turške]], [[Egipt|egipčanske]] in [[Mezopotamija|mezopotamske]] [[folklora|folklore]] in [[literatura|literature]]. ''Tisoč in ena noč'' velja v mladinskem leposlovju za izrazito pravljično zbirko, ki jo omenjamo skupaj s pravljičnimi zbirkami [[Perrault]]a, [[Andersen]]a in [[Brata Grimm|bratov Grimm]]. Čeprav mnogo teh pravljic sploh ni pravljic, ampak je v njih pravljično samo okolje in ponekod pravljična logika dogajanja. Zgodbe so po vsem svojem bistvu ljubezenske novele, povesti in celo krajši romani, torej pripovedne zvrsti, v katerih ne vlada svobodno suverena fantazijska sila s pogosto eksplicitnim orientalskim ljubezenskim življenjem.[[Slika:Robida_-_Ali-baba_page12.jpg|sličica|
Ali Baba in 40 razbojnikov, ilustracija
]]
==Povzetek zgodbe==
Vrstica 13 ⟶ 15:
Pravljice 1001 noči so zbirale zelo različne vsebine, predvideva se tako, da so zgodbe urejali in preurejali. Tisoč in ena noč uporablja zelo različne literarne prijeme, tako so tu tako elementi burke, fantazije, dvornih spletk, poezije in brutalnega nasilja. Pripovedovalec stremi k čimvečji barvitosti, kar je objasnjeno z Šeherezadino zgodbo. Nekatere zgodbe vsebujejo še dodatne podzgodbe. Še posebej zanimiva je fantastika, ki vsebuje vse vrste čarovnih idej, ki so zelo različno obrazložene in ne prinašajo neko mitologijo, kot je značilno za grške pripovedi.
Večina zgodb spada po ocenah strokovnjakov v zlato dobo islama, ki jo lahko umestimo med 8. in 13. stoletje, ko so bili pripovedovalci še posebej naklonjeni makamatu, razburljivi pustolovski zgodbi. Ta se je lahko pojavila v obliki kratke anekdote, ali celo v pravo daljšo zgodbo podobno romanu. Predstavniki takšnih zgodb so ravno Sinbad, Ali Baba in Aladin. V zbirki se najdejo tudi basni, ki so v arabski književnosti doživele veliko priljubljenost in jih v zbirki najdemo kar nekaj (primer je "Osel, vol in delavec" in "Ptice, zveri in mizar"). [[Slika:Arabian_nights_manuscript.jpg|sličica|Rokopis zbirke]]
Mnogi videvajo najbolj zgodnjo obliko znanstvene fantastike prav tako v tej zbirki pripovedi, saj opazijo nekaj zgodb, kjer se pripovedovalka sreča z tujo, nenavadno družbo, ki jo primerja z družbo, kot jo sama pozna, pri tem pa premišljuje o tem, kam spadajo tujci in tako prekriva razmišljanja, ki jih v sedanjem modernem svetu objasnjujemo z sociologijo.
Ker je zbirka bila prevedena v evropski prostor relativno z zamudo, a pred razvojem etnologije in urejenega popisovanja ljudskega slovstva, je pomembno vplivala na magično pripovedovanje in šteje za pomemben vpliv na romantiko. Pomemben element zbirke je tudi pogosta hoja junakov po robu zakona in pravil, kar ni bilo običajno doživljanje ne življenja na Vzhodu, ne življenja v Evropi v času prevajanja v angleški, francoski in nemški jezik.
==Različice==
Vrstica 38 ⟶ 42:
==''Tisoč in ena noč'' pri Slovencih==
Na Slovenskem so se s to tematiko ukvarjali naslednji avtorji:[[Slika:Aladdin5_DC.jpg|sličica|Aladdin, Disney korporacija uprizori tudi muzikal]]
* [[Andrej Morovič]]: ''Tisoč in ena moč''
* Katja Perat: Tisoč in ena noč, libreto in gledališka uprizoritev
* [[Lilijana Praprotnik-Zupančič]]: ''1001 pravljica''
* [[Evald Flisar]]: ''Tisoč in ena pot''
| |||