Giordano Bruno: Razlika med redakcijama

| birth_place = [[Nola]]<!-- priWD [[Neapelj|Neaplju]]-->

| birth_date = januar<!-- [[1548]]WD -->

| death_date = [[17.<!-- februar]]WD [[1600]] (star {{starost|1548|0|0|1600|2|17}} let)-->

| death_place = [[Rim]]<!-- WD -->

V avgustu 1591 je na povabilo beneškega plemiča Giovannija Mocenigota, Bruno napravil usodno napako s povratkom v Italijo. V tistem času ta poteza ni bila videti tvegana, saj so bile Benetke najbolj liberalne izmed vseh italijanskih držav. Napetosti v Evropi je začasno umirila smrt nepopustljivega papeža [[papež Sikst V.|Siksta V.]] leta 12901590 in kratkotrajni pontifikati treh naslednjih papežev pred nastopom četrtega, Klemena VIII. leta 12921592. Navarski kralj in francoski kronski princ [[Henrik IV. Francoski|Henrik Burbonski]] je francoski prestol lahko podedoval edino pod pogojem, da bi se spreobrnil v katolištvo, kar bi mu zagotovilo mir s podaniki. Iz tega razloga so postale razmere za Bruna (in hugenote) na splošno neugodne tudi v Franciji. Bruno je še vedno iskal akademsko podlago, s katero bi lahko razložil oz. pojasnil svoje teorije, kot po naključju pa je izvedel, da je mesto vodje matematike na [[Univerza v Padovi|Univerzi v Padovi]] prosto, zato je skoraj odšel tja. Pozno poleti leta 1591 je začel zasebno predavati nemškim študentom in obenem sestavil ''Praelectiones geometricae'' (»Predavanja o geometriji«) in ''Ars deformationum'' (»Umetnost deformacije«). Na začetku zime se je izkazalo, da ne bo sprejet na čelo univerze (mesto so ponudili [[Galileo Galilei|Galileju]] leta 1592), zato se je razočaran vrnil v Benetke, kot gost Moceniga, in sodeloval v razpravah beneške aristokracije. Brunova svoboda se je končala takrat, ko se je odpravljal v Frankfurt izdati novo knjigo. Bruno je bil aretiran leta 1592, zaradi njegovih heretičnih teorij. Ker se je želel izogniti kazni, se je zagovarjal z manj pomembnimi teološkimi problemi in poudarjanjem filozofije namesto teologije.