Stane Bernik: razlika med redakcijama

dodanih 64 zlogov ,  pred 5 leti
m
(pravopis)
 
== Življenje in delo ==
Drugo svetovno vojno je kot skrit otrok preživel v samostanu v Sarajevu; starši so bili v partizanih. Gimnazijo je zaključil v Ljubljani. Po [[diploma|diplomi]] 1964 na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] je bil v letih 1964−1994 urednik [[revija|revije]] ''Sinteza''; od 1967 glavni, od 1973 tudi odgovorni. Leta 1974 je postal [[docent]], 1979 pa [[izredni profesor]] za vizualne komunikacije na [[Akademija likovnih umetnosti v Sarajevu|Akademiji likovnih umetnosti v Sarajevu]]. Akademija znanosti v Sarajevu ga je uvrstila med svoje člane. Od 1985 do upokojitve je predaval razvoj oblikovanja na ljubljanski [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje]]. Akademijo je mandat pred upokojitvijo vodil kot dekan, 2007 pa je postal [[zaslužni profesor]] ljubljanske univerze.S pritegnitvijo modernega [[urbanizem|urbanizma]], sodobne [[arhitektura|arhitekture]], oblikovanja, fotografije in novih medijev je Bernik v slovensko umetnostno zgodovino in kulturo pionirsko uvedel nove vidike, nove zvrsti, zlasti obravnave arhitekture 20. stoletja ob in po Plečniku, fotografije, oblikovanja in tekoče likovne ustvarjalnosti ter ohranjanje urbanističnih območij starejših mestnih jeder. Je avtor več temeljnih razprav o moderni slovenski umetnosti in številnih monografskih predstavitev sodobnih umetnikov. Kot strokovni sodelavec spomeniškovarstvenih zavodov je napisal izhodiščne študije o več slovenskih mestih, med drugimi tudi o Ljubljani, [[Črnomelj|Črnomlju]], [[Kočevje|Kočevju]], [[Zagorje ob Savi|Zagorju ob Savi]], za obalna mesta (Koper, Izola, Piran). Izjemno vlogo je imel pri vodenju društev s področja likovne ustvarjalnosti. Bil je prvi predsednik Slovenskega konservatorskega društva, med vodilnimi v društvu likovnih kritikov, v zgodnjih osemdesetih in v devetdesetih letih več mandatov predsednik Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva in ob tem začetnik DOCOMOMO (združenje za dokumentiranje in ohranjanje moderne arhitekture) v Sloveniji. Kot likovni kritik se posebej posveča področjem arhitekture 20. stoletja, urbanizma in oblikovanja, kjer je napravil prve selekcije in likovna vrednotenja za vse avtorje po Jožetu Plečniku, ter izbranim poglavjem fotografije [[Veno Pilon|Vena Pilona]], plakatu, posebej gledališkemu. Je avtor monografij arhitekta Milana Miheliča, Miloša Bonče in več slikarjev, npr. Silvestra Komela. Bil je urednik Zbornika za umetnostno zgodovino. Kot urednik in soavtor dela tudi pri [[leksikon|leksikalnih]] in [[enciklopedija|enciklopedičnih]] publikacijah. <ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1987). Knjiga 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref>
 
== Bibliografija ==
1.475

urejanj