Švicarska garda: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 52:
== Zgodovina ==
[[Slika:Perugini9.jpg|150px|sličica|desno|Švicarski gardist iz sredine 19. stoletja]]
Zgodovina švicarske garde sega v čas [[Renesansa|renesanse]] in najemniških vojsk. V tistem času so imeli [[Kantoni Švice|švicarski kantoni]] prek 500.000 prebivalcev. Ker je bila dežela revna, gospodarske možnosti pa skromne, je prihajalo večkrat do revščine in lakote. Edini izhod iz slabega ekonomskega položaja je bilo izseljevanje; med najbolj dobičkonosnimi službami v tistem času je bilo služenje kot najemniški vojak. Za to nalogo je bilo v kantonih sposobnih okoli 15.000 moških, ki jih je novačila, plačevala in nadzirala [[Švicarska konfederacija|Konfederacija kantonov]]. <ref>{{cite web|url=http://www.vatican.va/roman_curia/swiss_guard/swissguard/storia_en.htm |title=Swiss Guard History|publisher=The Roman Curia|date= |accessdate=9. april 2016}}</ref><br>
Šlo je za sezonsko delo s katerim so najemniki zasluži dovolj, da so preživeli zimske mesece. Vojska je bila ena najboljših tistih časov, temeljila je na [[Pehota|pehoti]] z zelo malo [[Konjenica|konjenice]] in skoraj nič [[Topništvo|topništva]]. Skrivnost njihovega uspeha v boju je bila posebna pehotna taktika ter red in disciplina. Največji odjemalki uslug kantinskih najemniških vojakov sta bili Francija in Španija. Največji vtis so naredili na francoskega kralja Ludvika XI, ko se je 1.500 švicarskih vojakov pri Baslu uprlo dvajsetkrat večji vojski. Med kantoni in Francijo je bilo sklenjeno tudi posebno zavezništvo v katerem so kantoni Franciji zagotavljali med 6.000 do 16.000 vojakov medtem, ko je [[Francija]] kot močna evropska država kantonom zagotavljala varnost.
| |||