Zlato: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.172.20 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika SportiBot
Vrstica 1:
== ci ==
{{drugipomeni2|Zlato}}
<!-- Here is a table of data; skip past it to edit the text. -->
{| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" align="right" style="margin-left: 10px; background-color: white;"
| colspan="2" cellspacing="0" cellpadding="2" |
{| align="center" border="0"
| colspan="2" align="center" | [[platina]] – '''zlato''' – [[živo srebro]]
|-
| rowspan="3" valign="center" | [[srebro|Ag]]<br />'''Au'''<br />[[unununij|Uuu]]<br />&nbsp;<br />&nbsp;
|-
| align="center" | [[Slika:Au-TableImage.png|250px]]
<div align="right"><small>[[periodni sistem elementov|Celotna tabela]]</small></div>
|}
|-
! colspan="2" align=center bgcolor="#ffc0c0" | '''Splošno'''
|-
| [[Abecedni seznam elementov|Ime]], [[Seznam elementov po znaku|znak]], [[Seznam elementov po atomskem številu|število]]
| zlato, Au, 79
|-
| [[Kemijska vrsta]]
| [[prehodna kovina|prehodne kovine]]
|-
| [[skupina periodnega sistema|Skupina]], [[perioda periodnega sistema|perioda]], [[blok periodnega sistema|blok]]
| [[element enajste skupine|11 (IB)]], [[element šeste periode|6]], [[d-blok|d]]
|-
| [[Gostota]], [[Mohsova trdotna lestvica|trdota]]
| 19300 [[kilogram na kubični meter|kg/m<sup>3</sup>]], 2,5
|-
| [[barva|Izgled]]
| align="center" | kovinsko rumeno<br />[[Slika:Au,79.jpg|125px|]]
|-
! colspan="2" align="center" bgcolor="#ffc0c0" | '''Lastnosti [[atom]]a'''
|-
| [[Atomska teža]]
| 196,96655 [[atomska enota mase|a. e. m.]]
|-
| [[Polmer atoma]] (izračunan)
| 135 (174) [[pikometer|pm]]
|-
| [[Kovalentni polmer]]
| 144 pm
|-
| [[van der Waalsov polmer]]
| 166 pm
|-
| [[Elektronska konfiguracija]]
| <nowiki>[</nowiki>[[ksenon|Xe]]<nowiki>]</nowiki>4[[f-orbitala|f]]<sup>14</sup> 5d<sup>10</sup> 6[[s-orbitala|s]]<sup>1</sup>
|-
| [[elektron|e<sup>-</sup>]] na [[energijski nivo]]
| 2, 8, 18, 32, 18, 1
|-
| [[oksidacijsko stanje|Oksidacijska stanja]] ([[oksid]])
| '''3''', 1 ([[amfoterično]])
|-
| [[Zgradba mreže]]
| kubična, ploskovno središčna
|-
! colspan="2" align="center" bgcolor="#ffc0c0" | '''Fizikalne lastnosti'''
|-
| [[Agregatno stanje]]
| trdno
|-
| [[Tališče]]
| 1337,33 [[Kelvin|K]] (1064,18 °[[Celzij|C]])
|-
| [[Vrelišče]]
| 3129 K (5173&nbsp;°F)
|-
| [[Molarna prostornina]]
| 10,21 [[znanstvena notacija|×]]10<sup>−6</sup> [[kubični meter na mol|m<sup>3</sup>/mol]]
|-
| [[Izparilna toplota]]
| 334,4 [[kilojoule na mol|kJ/mol]]
|-
| [[Talilna toplota]]
| 12,55 kJ/mol
|-
| [[Parni tlak]]
| 0,000237 [[Pascal|Pa]] pri 1337 K
|-
| [[Hitrost zvoka]]
| 1740 [[meter na sekundo|m/s]] pri 293,15 K
|-
! colspan="2" align="center" bgcolor="#ffc0c0" | '''Razne lastnosti'''
|-
| [[Elektronegativnost]]
| 2,54 ([[Paulingova lestvica]])
|-
| [[Specifična toplota]]
| 128 [[joule na kilogram-kelvin|J/(kg · K)]]
|-
| [[Električna prevodnost]]
| 45,2 10<sup>6</sup>/m [[ohm]]
|-
| [[Toplotna prevodnost]]
| 317 [[watt na meter-kelvin|W/(m · K)]]
|-
| 1. [[ionizacijski potencial]]
| 890,1 kJ/mol
|-
| 2. ionizacijski potencial
| 1980 kJ/mol
|-
! colspan="2" align="center" bgcolor="#ffc0c0" | '''Najstabilnejši izotopi'''
|-
| colspan="2" |
{| border="1" cellspacing="0" cellpadding="2" width="100 %"
! [[Izotop|izo]]
! [[pogostost izotopa|NA]]
! colspan="4" width="100 %" | najdaljša [[razpolovna doba|t<sub>½</sub>]] je 186,09 [[dan|dni]] (Au-195)
|-
| <sup>197</sup>Au
| '''100 %'''
| colspan="4" | Au je [[stabilni izotop|stabilen]] z 118 [[nevtron]]i
|}
|-
! colspan="2" align="center" bgcolor="#ffc0c0" | <font size="-1">Če ni označeno drugače, so<br /> uporabljene [[enote SI]] in [[standardni pogoji]].</font>
|}
 
'''Zlato''' je [[kemični element]], ki ima v [[periodni sistem elementov|periodnem sistemu]] simbol '''Au''' (iz [[latinščina|latinske]] besede ''aurum'') in [[atomsko število]] 79. Ta mehka, svetleča se, [[rumena]], težka, raztegljiva, (trivalentna in univalentna) [[prehodna kovina]], ki jo je lahko oblikovati, ne reagira z večino [[kemikalija|kemikalij]], vendar jo napada [[klor]] in ''[[aqua regia]]''. Kovina se večinoma pojavlja samorodna kot kepe v skalah in [[aluvialni nanos|aluvialnih nanosih]] in je ena od [[kovljiva kovina|kovljivih kovin]].
 
Zlato se uporablja kot [[zlati standard|monetarni standard]] mnogih držav, uporablja pa se tudi kot [[nakit]], [[zobozdravstvo|zobozdravstvu]] in [[elektronika|elektroniki]]. Njegova koda po standardu [[ISO 4217]] je '''XAU'''.
 
== Zlato kot mineral ==
[[Slika:Or Venezuela.jpg|thumb|left| Zlato]]
Po današnji klasifikaciji Huga Strunza uvrščamo zlato v bakreno skupino samorodnih prvin, kamor spadata tudi baker in srebro. Ima veliko gostoto, dobro kovnost, kovinski sijaj in dobro prevajajo toploto. Kemični simbol za zlato je Au in izhaja iz latinščine »aurum«.
 
Atom zlata sestavlja jedro s 118 nevtroni in 79 protoni, ki ga obdaja 79 elektronov. Med seboj so atomi zlata povezani s kovinsko vezjo, elektroni pa oblikujejo med njimi elektronski oblak. Zato je zlato dober prevodnik toplote.
 
== Pomembne lastnosti ==
Zlato je kovinski element, ki je v enem kosu kaže rumene barve, a je lahko tudi črne, rdečkaste ali vijolične barve, če ga na tanko razdelimo. Od znanih [[kovina|kovin]] je ta najbolj kovna in obdeljiva; 1&nbsp;gram je moč sploščiti na [[površina|površino]] 1 kvadratnega metra. Ker je zlato mehko, ga pogosto zlivajo z drugimi kovinami, da pridobi trdnost.
 
Zlato je tudi dober prevodnik [[toplotna prevodnost|toplote]] in [[električna prevodnost|elektrike]]. Nanj ne vpliva zrak in večina reagentov. Kemijsko je precej nespremenljiv na toploti, vlagi in večini [[korozija|korozivnih]] sredstev, zato je zelo primeren za rabo v [[kovanec|kovancih]] in [[nakit]]u.
 
Barva trdnega zlata kot tudi zelo barvite, pogosto vijolične, [[koloid]]alne raztopine, ki jo lahko naredimo iz njega, je posledica dejstva, da [[plazmonska frekvenca]] tega elementa leži v vidnem območju, kar povzroča, da se rdeča in rumena barva odbijata, modra pa absorbira. Samorodno zlato navadno vsebuje od osem do deset odstotkov [[srebro|srebra]], pogosto še več. Naravne zlitine z visoko vsebnostjo srebra se imenujejo [[elektron (zlitina)|elektron]]. Ko se količina srebra povečuje, barva postaja bolj bela in [[relativna gostota]] nižja.
 
Zlitine z [[baker|bakrom]] dajejo rdečkasto kovino, zlitine z [[železo]]m so zelene, zlitine z [[aluminij]]em so vijolične.
 
Pogosta [[oksidacijsko stanj|oksidacijska stanja]] zlata vključujejo +1 in +3.
 
== Poraba ==
Poraba proizvedenega zlata na svetu je približno 50% v izdelavi nakita, 40% kot investicije in 10% v industriji.{{citation needed|date=March 2013}}
 
Indija je največji porabnik zlata, ker Indijci pokupijo približno 25% zlata na svetu,<ref>{{Cite news|url= http://www.nakedcapitalism.com/2008/03/indias-love-affair-with-gold-tarnishing.html|title=India's love affair with gold tarnishing|date=27 March 2008|work=the Financial Times}}</ref> nakupijo približno 800 ton zlata vsako leto, večino nakita. Indija je tudi največji uvoznik zlata; leta 2008 je indija uvozila 400 ton zlata.<ref>{{Cite news|url=http://www.commodityonline.com/news/Gold-Why-China-outbeats-India-in-gold-reserves-17196-3-1.html|title=Gold: Why China outbeats India in gold reserves|date=26 April 2009|publisher=Commodity online}}</ref>
 
{| style=" text-align:right;" class="wikitable sortable"
|+ Poraba zlata za nakit po državah v tonah<ref>{{Cite news|url=http://web.archive.org/web/20120112003914/http://www.forexyard.com/en/news/Gold-jewellery-consumption-by-country-2011-02-28T130619Z-FACTBOX|title=Gold jewellery consumption by country|date=28 February 2011|publisher=Reuters}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.gold.org/investment/research/regular_reports/gold_demand_trends/ |title=Gold Demand Trends &#124; Investment &#124; World Gold Council |publisher=Gold.org |accessdate=12 September 2013}}</ref>
|-
! Država !! 2009 !! 2010 !! 2011 !! 2012
|-
| align=left|{{flag|Indija}} || 442,37 || 745,70 || 986,3 || 864
|-
| align=left|[[Greater China]] || 376,96 || 428,00 || 921,5 || 817,5
|-
| align=left|{{flag|Združene države Amerike}} || 150,28 || 128,61 || 199,5 || 161
|-
| align=left|{{flag|Turčija}} || 75,16 || 74,07 || 143 || 118
|-
| align=left|{{flag|Saudova Arabija}} || 77,75 || 72,95 || 69,1 ||58,5
|-
| align=left|{{flag|Rusija}} || 60,12 || 67,50 || 76,7 || 81,9
|-
| align=left|{{flag|Združeni arabski emirati}} || 67,60 || 63,37 || 60,9 ||58,1
|-
| align=left|{{flag|Egipt}} || 56,68 || 53,43 || 36 ||47,8
|-
| align=left|{{flag|Indonezija}} || 41,00 || 32,75 || 55 || 52,3
|-
| align=left|{{flag|United Kingdom}} || 31,75 || 27,35 || 22,6 || 21,1
|-
| align=left|Ostale države Perzijskega zaliva || 24,10 || 21,97 || 22 || 19,9
|-
| align=left|{{flag|Japonska}} || 21,85 || 18,50 || −30,1 || 7,6
|-
| align=left|{{flag|Južna Koreja}} || 18,83 || 15,87 || 15,5 ||12,1
|-
| align=left|{{flag|Vietnam}} || 15,08 || 14,36 || 100,8 || 77
|-
| align=left|{{flag|Tajska}} || 7,33 || 6,28 || 107,4 || 80,9
|-
| align=left|'''Skupaj''' || '''1508,70''' || '''1805,60''' || || ''' '''
|-
| align=left|''Druge države'' || ''251,6'' || ''254,0'' || ''390,4'' || ''393,5''
|-
| align=left|'''Skupja Svet''' || '''1760,3''' || '''2059,6''' || '''3487,5'''|| '''3163,6'''
|}
 
== Sklici ==
{{sklici|1}}