Ženska volilna pravica: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 32:
V obdobju vzpona [[liberalizem|liberalizma]] je bila na deželni ravni volilna pravica omejena na moške: leta 1884 na [[Koroška|Koroškem]] in [[Kranjska|Kranjskem]], leta 1904 na [[Štajerska|Štajerskem]] in leta 1908 v [[Istra|Istri]]. Samo na [[Goriška|Goriškem]] volilna pravica ni bila vezana na spol. Na Kranjskem je bila volilna pravica za davkoplačevalke uvedena leta 1886, v [[Ljubljana|Ljubljani]] pa leta 1887. Volilno pravico so imele, a niso smele priti na volišče. Leta 1910 pa so jim bila vrata na volišče tudi dejansko odprta, a so volile na posebnem volišču. Prve volitve po novem volilnem redu so potekale 23. aprila 1911. Za žensko volišče v Ljubljani je bilo določeno poslopje dekliškega liceja na Bleiweisovi cesti, v zgradbi, kjer so danes prostori slovenskega zunanjega ministrstva.
Ženske so imele veliko vlogo pri narodnem gibanju: delovale so v različnih ženskih društvih, podpirale so ustanavljanje slovenskih šol, med prvo svetovno vojno so zbirale podpise za podporo [[Majniška deklaracija|Majniški deklaraciji]], leta 1897 so v [[Trst|Trstu]] ustanovile časopis ''[[Slovenka|Slovenka]]''. Leta 1902 je Društvo slovenskih učiteljic oblikovalo zahtevo po volilni pravici. Po prvi svetovni vojni so se vse tri politične sile (liberalna, katoliška in socialdemokratska) zavzele za sprejem ženske volilne pravice. Toda v državnem okviru [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]] so bile vse zahteve zavrnjene. Uradni list je po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] 15. maja 1920 uvedel splošno volilno pravico na občinskih volitvah, tako so volili vsi, moški in ženske, ki so bili stari nad 21 let. S tem je bila v Sloveniji prvič uzakonjena splošna ženska volilna pravica. Liberalci v [[Beograd|Beogradu]] pa so 17. februarja 1921 to uredbo črtali. Splošna volilna pravica je bila ženskam ponovno dana šele leta 1945, ko so oblast prevzeli komunisti in uvedli enostrankarski sistem.
Volilno pravico so imele tudi udeleženke [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bil urejen tudi položaj nezakonskih otrok in položaj ženske kot državljanke, saj je včasih ženska izgubila državljanstvo, če se je poročila s tujcem. Enake pravice žensk od leta 1991 v Sloveniji določa 14. člen Ustave Republike Slovenije.
| |||