Medonosna čebela: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m rektgr AWB
m np
Vrstica 55:
'''Medonosna čebela''' ali '''domača čebela''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Apis mellifera''''') je [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[čebele]], izvorno razširjena po [[Afrika|Afriki]] in [[Evrazija|Evraziji]], ki jo je človek [[udomačitev|udomačil]] za pridobivanje [[med]]u in drugih čebeljih pridelkov ter [[opraševanje]] kulturnih rastlin, pri tem pa zanesel po vsem svetu.
[[Slika:Bienenkoenigin 43a.jpg|thumb|left|Matica, delavke in troti domače čebele na satju]]
Je socialna žuželka, ki živi v zapletenih in trajnih družbenih skupnostih (družinah), ki jih večji del obstoja sestavljajo matica in sterilne delavke. Družine se razmnožujejo z delitvijo, do katere pride, ko stara družina preseže kritično velikost in matica ne more več regulirati razvoja vseh ličink s [[feromon]]i. Takrat se prične razvoj novih matic, stara matica pa [[Rojenje čebel|zapusti panj]] z rojem delavk, ki poiščejo primerno mesto za novo gnezdo. Njihov naravni življenjski prostor so listopadni gozdovi, kjer gnezdijo v drevesnih duplih.<ref name="ZivSlo">{{navedi knjigo |last=Gogala |first=Andrej |chapter=Kožekrilci |editor=[[Boris Sket|Sket, Boris]] s sod. |year=2003 |title=Živalstvo Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Tehniška založba Slovenije]] |isbn=86-365-0410-4 |cobiss=123099392 |pages=418}}</ref>
 
Med zadnjo [[ledena doba|ledeno dobo]] se je življenjski prostor medonosne čebele v Evropi razdrobil, zato so nastale geografske [[podvrsta (biologija)|podvrste]] oz. rase, ki se razlikujejo po več značilnostih. Na [[Balkan]]u je bila to [[kranjska čebela]] (''Apis mellifera carnica''), ki jo tradicionalno povezujemo z zgodovinsko slovensko pokrajino [[Kranjska|Kranjsko]] in je bila s tega ozemlja tudi opisana. Kasneje je v ta prostor z zahoda prodrla tudi [[italijanska čebela]] (''Apis mellifera ligustica'') z [[Apeninski polotok|Apeninskega polotoka]], ki s kranjsko tvori križance.<ref name="ZivSlo"/>