|
Pred uporabo DAM krmilnika so naprave za vsak poseg v notranji pomnilnik posegale v procesor, da jim je dodeli pravilen pomnilniški naslov. Ker se je lahko ta dodelitev pojavljala pogosto, je procesor veliko časa porabil za dodelitev dostopa do pomnilnika namesto izvrševanja procesov. Naprave, ki uporabljajo DMA svoje zahteve pošljejo krmilniku in ta namesto procesorja izračuna pomnilniški naslov. Tako se razbremeni procesor za druga opravila.
Prenos informacij iz diska na osnovno ploščo je odvisen od povezave. Prva povezava je bila preko ATA kablov. ATA kabel ima 40 žil, podatki pa se prenašajo vzporedno pri frekvenci od 33 do 133 MHz. Ker je hitrost še vedno bila zelo nizka, se je uveljavil priključek SATA, ki ima 4 pine in 7 žil. Podatki se prenašajo zaporedno preko dveh kablov. Za uporabnike s potrebo po velikih hitrostih prenosa podatkov, se je razvilo SCSI vodilo. Ker je protokol prenosa informacij drugačen kot pri ATA in SATA vodilih, so SCSI diski tudi dražji.
'''ZGODBA'''
* Trdi diski so bili leta 1956 uvedeni kot shranjevanje podatkov za IBM-ov v realnem času obdelavo transakcij računalnik in so bili razviti za uporabo z mainframe za splošno rabo in miniračunalnikov. Prvi IBM disk, 350 RAMAC, je približno velikosti dveh hladilnikov in shranjeni pet milijonov šest-bitnih znakov (3,75 MB) [10] na kup 50 diskov. [17] IBM 350 RAMAC disk za shranjevanje enota je bil nadomeščen z IBM 1301 shranjevanje disk enoto, [18], ki je bil sestavljen iz 50 plošč, vsaka približno 1/8-palčni debel in 24 centimetrov v premeru. [19] ker uporablja IBM 350 dva prebrati / pisanje glave, pnevmatsko aktivira [17] in se gibljejo po dveh dimenzijah, je bil eden od prvih diskovne pomnilniške enote za uporabo niz glav, eno na krožniku, se gibljejo kot eno enoto, 1301. so podprli cilinder-mode operacij branja / zapisovanja, medtem ko so glave letel približno 250 mikro centimetrov nad krožnik površino. Predlog array glave zanesejo binarni seštevalnik sistema hidravličnih pogonov, ki zagotovljeno ponovljivo pozicioniranje. 1301 kabinet je približno velikosti treh domačih hladilnikov, nameščenimi eden ob drugem, shranjevanje ekvivalent okoli 21 milijonov osem bitnimi bajti. Čas dostopa je bila približno 200 milisekund. Leta 1962 je IBM predstavil model, 1311 disk je, kar je bilo o velikosti pralnega stroja in shranijo dva milijona znakov na prenosnem disku paket. Uporabniki lahko kupijo dodatne pakete in jih zamenjajte, kot je potrebno, podobno kot koluti magnetnega traku. Novejši modeli pogonov izmenljivi pakiranja, od IBM-a in drugih, je postala norma v večini računalniških napravah in dosegel zmogljivosti 300 MB po zgodnjih 1980-ih. Non-izmenljivi trdi diski so "fixed disk" diski. Nekateri HDD visoko zmogljivih so bili proizvedeni z eno glavo na progi (npr IBM 2305), tako da ni časa je bilo izgubljeno fizično premikanje glave na stezi. [20] Znan kot fiksne glave ali glave na progi diskov so zelo so dragi in niso več v proizvodnji. [21] Leta 1973 je IBM predstavil novo vrsto HDD razvojnim imenom "Winchester". Njena glavna značilnost je bila, da disketne glave niso bile v celoti izstopila iz dimnika diskovnih plošč, ko je bila zaustavitvi pogona. Namesto tega so glave pustimo, da "zemljišče" na posebnem območju površine diska ob spin-down ", pri čemer off" ponovno, ko je bil disk kasneje vklopljen. To močno zmanjša stroške mehanizma pogona glave, vendar je izključen odstranitev le diskete iz pogona, kot je bilo storjeno z disk pakiranjih dneva. Namesto, prvi modeli "Winchester tehnologije" pogonov pokaže odstranljiv modul diska, ki je vključevala tako paket disk in sklop glave, pri čemer pogona motorja v pogonu ob odstranitvi. Kasneje "Winchester" diski opustila medijev koncept odstranljivo in se vrnil v neodstranljivimi plošče. Kot prvi izmenljivi pogon paketa, prvi "Winchester" diski uporabljajo plošče 14 palcev (360 mm) v premeru. Nekaj let kasneje, oblikovalci so preučujejo možnost, da bi fizično manjše plošče ponujajo prednosti. Pogoni z neodstranljivimi osem-palčni plošče pojavil, nato pa pogone, ki se uporabljajo za 5 1/4 v (130 mm) obliki faktorja (vgradnje širina enakovreden tistemu, ki ga sodobni floppy diskov se uporablja). Slednje so bile namenjene predvsem za takrat mlade osebni računalnik (PC) trgu. Kot se je začela 1980, je bilo TD redka in zelo draga dodatna funkcija v osebnih računalnikih, ampak leta 1980 je bila njihova cena znižala do točke, kjer so bili standard za vse, razen najcenejših računalnikov. Večina trdi diski v začetku leta 1980 so bile prodane končnim PC uporabnike kot zunanji, dodatek podsistema. Podsistem ni bila prodana pod imenom proizvajalca pogonskega, vendar pod imenom proizvajalca podsistema kot Corvus sisteme in Tallgrass tehnologije, ali z imenom proizvajalca PC sistem, kot sta Apple profilu. IBM PC / XT leta 1983 vključen notranji 10 MB trdi disk, in kmalu zatem notranji HDD razpasel na osebnih računalnikih. Zunanji trdi diski ostala privlačna za veliko več na Apple Macintosh. Veliko računalnikov Macintosh, ki je med letoma 1986 in 1998 pokaže vrata SCSI na hrbtu, zaradi česar zunanje razširitvene preprosta. Starejši kompaktne Macintosh računalniki niso imeli uporabniško dostopni trde pogone (res, Macintosh 128K, Macintosh 512K in Macintosh Plus ni značilnost ležišče trdega diska sploh), tako da na teh modelih so zunanji SCSI diski edina razumna možnost za širi na vsakem notranjem pomnilniku. V 2011 Tajska poplave poškodovali proizvodne obrate in obremenili trdi disk stroške diska negativno med letoma 2011 in 2013. [22] ga vedno večje ploskovno gostoto od njegovega izuma pogon, so HDDs nenehno izboljševati njihove značilnosti; nekaj poudarkov so navedene v zgornji tabeli. Ob istem času, uporaba trg razširil iz osrednjih računalnikov s konca leta 1950 na večini množičnih shranjevanje aplikacij, vključno z računalniki in potrošniških aplikacij, kot na primer shranjevanje zabavnih vsebin
== Lastnosti trdega diska ==
|
