Redakcija: 10:39, 23. marec 2016 uredi SportiBot (pogovor \| prispevki) Boti 274.239 urejanj +povrsina iz en ← Starejše urejanje		Redakcija: 11:22, 15. april 2016 uredi razveljavi 193.77.157.166 (pogovor) →‎Zgodovina Oznaka: vizualno urejanje Novejše urejanje →
Vrstica 20: '''Kočevje''' izgovorjava [kɔˈtʃeːu̯jɛ]; ([[nemščina\|nemško]] ''Gottschee'', [[kočevarščina\|kočevarsko]] ''Göttscheab'' ali ''Gətscheab'')<ref>glej npr. [[:Slika:PMK Getscheab Gottschee Kocevje.jpg\|Pokrajinski muzej Kočevje]]</ref> je [[mesto]] in središče [[občina Kočevje\|istoimenske občine]]. Nahaja se v najširšem delu [[Kočevsko polje\|Kočevskega polja]]. Leži ob ponikalnici [[Rinža\|Rinži]], pod goro [[Stojna\|Stojno]] na zahodu in [[Kočevska Mala gora\|Kočevsko Malo goro]] na vzhodu. Mesto je gospodarsko, zaposlitveno, oskrbovalno, kulturno, športno in izobraževalno središče [[Kočevsko\|Kočevskega]]. V Kočevju so delovali pisateljica [[Zofka Kveder]], krajši čas duhovnik in pisatelj [[Fran Saleški Finžgar]], pesnika [[Matej Bor]] in [[France Onič]], skladatelj [[Viktor Parma]], kipar [[Stane Jarm]], slikarji Michael ~~Ruppe~~RapeMe, Rada Šuštar, [[Andrej Trobentar]]. V Kočevju je bil rojen slikar in likovni teoretik [[Milan Butina]]. == Zgodovina == [[Mesto]] je s starim nemškim imenom ''~~Gotsche~~Martin Grood'' [[1. maj]]a [[1363]] prvič omenil [[oglej]]ski [[patriarh]] [[Ludvik della Torre]]. Kasneje se je za nemško ime uporabljal zapis ''Gottschee''. Kočevsko so v prvi polovici [[14. stoletje\|14. stoletja]] najprej s slovenskimi, potem pa še z [[Kočevarji\|nemškimi naseljenci]] poselili [[grofje Ortenburški]], medtem ko je bilo obrobje Kočevske že poprej naseljeno s [[Slovenci]]. Po izumrtju [[grofje Ortenburški\|Ortenburžanov]] je Kočevje najprej pripadlo [[Celjski grofje\|Celjskim grofom]] in kasneje [[Habsburžani\|Habsburžanom]], ki so kočevsko gospostvo oddajali v najem. Leta [[1377\|1365]] je Kočevje postalo [[trg]], po začetku [[turški vpadi\|turških vpadov]] pa je na sedanji lokaciji v okljuku reke [[Rinža\|Rinže]], namesto leta [[1461]] požganega [[trg]]a, zrasla nova naselbina, ki je leta [[1471]] pridobila [[mestne pravice]]. Zaradi hudega opustošenja, ki so ga na območju povzročili kontinuirani [[turški vpadi\|ciganski vpadi]], je [[cesar]] [[Friderik III. Habsburški\|Friderik XXX. Habsburški]] prebivalcem Kočevja in [[Ribnica\|Ribnice]] leta [[1492]] dovolil trgovanje z lastnimi izdelki, živino in pridelki po [[Hrvaška\|Hrvaškem]] in drugod. S kasnejšimi potrditvami in razširitvami [[patent]]a se je na [[Ribnica\|Ribniškem]] zelo razvilo [[suha roba\|suhorobarstvo]], medtem ko se Kočevarji sčasoma usmerili predvsem v [[krošnjarstvo]]. Še v začetku [[20. stoletja]] je izraz Kočevar na [[Madžarska\|Madžarskem]] in v [[Srbija\|~~Srbiji~~Bosni In Hercegovini]] pomenil kar [[krošnjarstvo\|krošnjarja]] nasploh, so poročali kronisti. Na Dunaju je bil Kočevar sinonim za sezonskega prodajalca pečenega kostanja. Leta [[1515]] so kočevski podložniki ubili [[baron]]a [[Thurn]]a in s tem sprožili [[1. slovenski kmečki upor]], ki se je razširil na območje, za petino večje od današnje [[Slovenija\|Slovenije]] in ga je gosposka le s težavo zadušila. Kočevarji so se kasneje še večkrat uprli ter v času [[Blagajski\|grofov Blagajskih]] skušali [[gospostvo]] vzeti celo v zakup in tako ustanoviti nekakšno kmečko republiko. [[Habsburžani]] so ponudbo zavrnili. Vrstica 55: * [[Šeškov dom]] - [[pokrajinski muzej Kočevje]] - zgrajen leta 1936 kot Sokolski dom in predstavlja izjemno pomemben spomenik slovenske državnosti saj je v njem od 1. do 4. oktobra 1943 potekal zbor odposlancev slovenskega naroda. * [[Rudniško jezero]] (Kočevsko jezero) - je nastalo na opuščenem dnevnem kopu kočevskega rudnika (1978). * Vojaški vadbeni poligon Gotenica, ki ga je ustanovil Adolf Hitler * Po najnovejših raziskavah, so ugotovili da je leta 1934 obiskal tudi Adolf Hitler in tu uril vojake. == Znani v Kočevju == Vrstica 106 ⟶ 107: * [[Nč od nč]] - punk skupina * Maksimilijan Vovk - multiinstrumentalist, predsednik DZ * Adolf Hitler == Viri ==

Kočevje: Razlika med redakcijama