Utopični socializem: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
lepotni popraveklepotni popravki |
m vrnitev sprememb uporabnika 178.172.32.77 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo |
||
Vrstica 8:
== Preseganje marksistične opredelitve ==
Vsem utopičnim socialistom je skupno, da jim je bila tedanja družbena realnost, katere del so bili sami, nepravična in nasprotuje človekovemu dostojanstvu. Zato so na različne načine poskušali teoretično in tudi praktično udejanjiti družbene ideale enakopravnosti, svobode, človekoljubnosti, enakomerne distribucije dobrin, univerzalnega izobraževanja, ipd. Družbene spremembe so si prizadevali doseči po nekonfliktni poti po [[načelo snežne kepe|načelu snežne kepe]], tj. brez nasilnih sprememb, kot je revolucija. »Načelo snežne kepe« pomeni, da
Splošen konsenz zgodovinarjev utopičnega socializma<ref>Vsaj v primeru Dilas-Rocherieux 2004</ref> je, da velja za prvega v liniji utopičnih socialistov [[Thomas More]] (1478 - 1535), ki je napisal delo z naslovom »''Knjiga o najboljši ureditvi države in o novem otoku Utopija''«. Izraz [[utopija]] je sestavljen iz dveh grških besed; iz ''u'', ki pomeni v grščini ''ne'' in ''topos'' , ki pomeni ''kraj'', skupaj ''Utopos'' ali neobstoječi kraj. Utopija pomeni kritičen odnos do obstoječe stvarnosti. Predstavila naj bi [[projekcija|projekcijo]] najboljšega stanja, idealne družbe h kateri bi se morali usmeriti in s katero bi morali obstoječo zamenjati. Njegovemu delu so sledila mnoga dela njegovih sodobnikov in kasnejših [[filozof]]ov, piscev [[politična utopija|političnih utopij]]. Kljub neformalnemu »prvenstvu« Thomasa Mora ideje utopizma niso nove in so se v zgodovini filozofije pojavljale od Platona (427 pr. n. št. - 347 pr. n. št.) naprej, vendar je šele bogatenje [[meščanstvo|meščanstva]] in uničenje [[srednji vek|srednjeveških]] solidarnostnih struktur<ref>Proces, ki se je začel v 15. stoletju v Evropi. Izven Evrope, točneje na Kitajskem, ima močne utopično socialistične ideje z elementi [[anarhizem|anarhizma]] [[daoizem]].</ref> spodbudilo kritiko tedanjih [[modernizacija|modernizacijskih]] procesov, ki so večali razlike v družbeni razslojenosti, krepili državni aparat (absolutizem) in slabšali [[kvaliteta življenja|kvaliteto življenja]].
|