Jožef II. Konstantinopelski: Razlika med redakcijama

'''Jožef II.''' ([[grščina|grško]]: Ιωσήφ Β΄), [[Konstantinopel|konstantinoplskikonstantinopelski]] [[patriarh]] od leta [[1416]] do [[1439]], * [[1360]], † [[10. junij]] [[1439]].

Jožef je sin [[Bolgarsko cesarstvo|bolgarskega]] [[car]]ja [[Ivan Šišman|Ivana Šišmana]]. O njegovi mladosti do prihoda v samostan na gori [[Sveta gora Atos|Atos]] ni veliko znanega. Leta [[1393]] je postal [[Efez|efeški]] [[metropolit]], [[21. maj]]a [[1416]] pa je bil izvoljen za konstantinoplskegakonstantinopelskega patriarha.

Z [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskim]] cesarjem [[Ivan VIII. Paleolog|Ivanom VIII. Paleologom]], 23 metropoliti in številnimi učenjaki in teologi se je udeležil koncila v Ferrari in Firencah leta [[1438]] in [[1439]], ki bi moral privesti do ponovne združitve Vzhodne in Zahodne cerkve. Zaradi [[Osmansko cesarstvo|osmanske]] nevarnosti, ki je pretila Bizantinskemu cesarstvu, je bil skupaj z Ivanom VIII. in [[kijev]]skim metropolitom Izidorjem pripravljen sprejeti združitev Cerkva pod [[papež]]evim primatom. Dokumenta o združitvi, ki ga je podpisal cesar in 31 predstavnikov pravoslavne cerkve, pravoslavna cerkev ni sprejela. Leta [[1451]] je 21 pravoslavnih podpisnikov celo unakniloumaknilo svoj podpis z listine o združitvi.

Jožef je bil takrat že zelo star in bolan in je dva meseca kasneje umrl. Njegova smrt je močno prizadela vse udeležence koncila, ker je bil goreč zagovornik združitve Zahodne in Vzhodne cerkve. Pokopan je v cerkvi [[dominikanci|dominikanskega]] konventa Santa Maria Novella v Firencah. Njegov grob in freska [[Benozzo Gozzoli|Benozza Gozzolija]] v veliki kapeli palače Medici Riccardi v Firencah, ki prikazuje prihod bizantinskih prelatov, na kateri je tudi patriarh Jožef, sta se ohranila.

title= KonstantinoplskiKonstantinopelski patriarh |