Zoran Božič: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →‎Življenje: sklon, pnp
Vrstica 8:
== Življenje ==
 
Starša sta bila Primorca in borca [[Gradnikova brigada|Gradnikove brigade]]. Rodil se je v [[Ljubljana|Ljubljani]] kot drugi od trojčkov in otroštvo preživel v [[Kranj]]u, kjer je obiskoval [[Osnovna šola Franceta Prešerna|Osnovno šolo Franceta Prešerna]] in [[gimnazija|gimnazijo]]. Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] je 1978 diplomiral kot profesor [[slovenščina|slovenščine]] in [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]]. Bil je študent [[Jože Toporišič|Jožeta Toporišiča]], [[Breda Pogorelec|Brede Pogorelec]], [[Boris Paternu|Borisa Paternuja]], [[Matjaž Kmecl|Matjaža Kmecla]], [[Anton Ocvirk|Antona Ocvirka]], [[Dušan Pirjevec|Dušana Pirjevca]] in [[Janko Kos|Janka Kosa]]. Leta 2010 je na isti ustanovi doktoriral iz [[literarna veda|literarnaliterarne znanostznanosti]].
 
Od leta 1979 je poučeval slovenščino na Šolskem centru za blagovni promet (kasneje Srednja družboslovna in ekonomska šola in Srednja ekonomska in trgovska šola) v [[Nova Gorica|Novi Gorici]]. Od leta 2004 je bil asistent za književnost in od leta 2014 docent na [[Fakulteta za humanistiko v Novi Gorici|Fakulteti za humanistiko]] [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]].
 
Leta 2012 je bil kot predstavnik vzgoje in izobraževanja izvoljen v [[Državni svet Republike Slovenije|Državni svet]], kjer je predsednik Komisije za kulturo, šolstvo, znanost in šport.
 
Družino si je z ženo Karlo, profesorico italijanščine in francoščine, ustvaril v Novi Gorici. Sin Gorazd je [[gradbeni inženir]] in [[glasba|glasbeni]] menedžer, sin Gregor pa [[filmska režijaRežiser|filmski režiser]]. V [[Kojsko|Kojskem]] v [[Brda|Brdih]] skupaj z ženo skrbi za vzorčni sadovnjak starih [[sadje|sadnih sort]].
 
== Delo ==
Vrstica 20:
Med študijem se je ukvarjal z raziskovanjem jezika (seminarska in diplomska naloga pri profesorju Toporišiču) in razumevanja književnosti (diplomska naloga pri profesorju Kosu). V osemdesetih letih 20. stoletja je kritično analiziral tedanji šolski sistem (leta 1985 intervju v ''[[Naši razgledi|Naših razgledih]]'' o stranpoteh usmerjenega izobraževanja), v devetdesetih pa se je posvečal predvsem [[didaktika književnosti|didaktiki književnosti]] s pisanjem člankov, sodelovanjem v strokovnih priročnikih in izdajo delovnih zvezkov za [[domače branje]].
 
Ob nastajanju doktorske disertacije z naslovom ''[[Poezija Franceta Prešerna v srednješolskih učbenikih in njena recepcija]]'' je raziskovalno zanimanje razširil še na teorija [[literarni kanon|literarnega kanona]] in na [[teorija bralčevega odziva|teorijo bralčevega odziva]]. Posvečal se je interpretaciji nekaterih ključnih pesmi [[France Prešeren|Franceta Prešerna]].
 
V okviru domoznanskega raziskovanja Univerze v Novi Gorici je sodeloval na simpozijih o [[Simon Gregorčič|Simonu Gregorčiču]], [[Ljubka Šorli|Ljubki Šorli]], [[France Bevk|[Francetu Bevku]], [[Ciril Kosmač|Cirilu Kosmaču]], [[Pavlina Pajk|Pavlini Pajk]], [[Damir Feigel|Damirju Feiglu]], literaturi o [[soška fronta|soški fronti]] in literaturi o mestu [[Idrija]]. Skupaj s sodelavkami na univerzi je pripravil predavanja o literarnih besedilih za pisanje [[esej|eseja]] na [[matura|maturi]].
 
Znanstvene članke objavlja v slovenskih revijah ''[[Jezik in slovstvo]]'' in ''[[Slavistična revija]]'' in časopisih v ZDA, Kanadi, Nemčiji, Estoniji, na Poljskem, na Slovaškem, v Srbiji in v Makedoniji.