William Thomson: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
slika z Wikipodatki
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 53:
Leta 1851, eno leto po pomembni [[Rudolf Julius Emmanuel Clausius|Clausiusovi]] objavi, je opustil zamisel, da se toplota ohrani, ter sprejel Joulovo ugotovitev. Poudaril je, da ni mogoč [[izotermna sprememba|izotermni]] [[toplotni stroj]], ki bi izkoristil [[toplota|toploto]], ko bi se na primer [[voda]] svetovnih [[morje|morij]] ohladila za majhen del stopinje, in jo spremenil v [[delo (fizika)|delo]]. Tak [[stroj]] [[prvi zakon termodinamike]] dopušča, [[drugi zakon termodinamike|drugi]] pa ne, zato bi to bil [[perpetuum mobile]] druge vrste. Razglabljanje o toplotnih strojih ga je pripeljalo do [[pojav]]ov, ki jih danes štejemo v [[termoelektrika|termoelektriko]], včasih pa so jih poleg plina in [[para|pare]] pogosto uporabljali. Te je tako razčlenil, da so pozneje z njimi ilustrirali energijski in entropijski zakon.
 
Leta 1854 je izboljšal svoj predlog absolutne termometrične lestvice. Izhajal je iz tega, da absolutno temperaturo merimo od absolutne ničle pri -273,15 [[Celzijeva temperaturna lestvica|°C]]. Lestvica se njemu na čast imenuje [[absolutna temperaturna lestvica|Kelvinova lestvica]].
V letu 1853 je izpeljal [[enačba|enačbo]] za [[električno nihanje]] v [[nihajni krog|nihajnem krogu]]. Pozneje so ji dodali še en člen, imenuje pa se [[telegrafska enačba]]. Raziskoval je tudi [[merilnik]]e za [[električni tok]] in [[patent]]iral [[telegraf]]ski prejemnik, ki je uporabljal [[zrcalo|zrcalce]] namesto kazalca, ter razne druge pripomočke, ki so mu prišli prav pri plovbi s svojo [[jadrnica|jadrnico]]. Eden zadnjih njegovih prispevkov pa je bil [[fizikalni model|model]] [[atom]]a.