Termoelektrični pojav: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Viri: pp |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 24:
V kovinah, kot sta [[cink]] in [[baker]], katerih temperatura je premo sorazmerna z njunim potencialom, kadar se tok premakne od bolj vročega konca k hladnejšemu, nastane toplota in govorimo o pozitivnem Thomsonovem pojavu. Na drugi strani v kovinah, kot so [[kobalt]], [[nikelj]] in [[železo]], katerih temperatura je obratno sorazmerna z njihovim potencialom, kadar se tok premakne od bolj vročega konca k hladnejšemu, se toplota absorbira in govorimo o negativnem Thomsonovem pojavu.
Če se Thomsonov koeficient materiala meri v širokem temperaturnem obsegu, se lahko integrira s pomočjo Thomsonovih zvez, da določimo absolutne vrednosti Peltierovega in Seebeckovega koeficienta. To je potrebno narediti le za en material, ker lahko druge vrednosti določimo z merjenjem Seebeckovih koeficientov
Za Thomsonov koeficient [[svinec|svinca]] po navadi navajajo 0, dejansko pa ni enak 0, čeprav je res zelo majhen.<ref>Roberts (1997).</ref> Termoelektrični koeficienti vseh znanih superprevodnikov so enaki 0
=== Thomsonovi zvezi ===
| |||