Stolnica svetega Vida, Praga: Razlika med redakcijama

Leta 1844 je Václav Pešina, odločen kanonik svetega Vida, skupaj z neogotskim [[arhitekt]]om [[Josef Kranner|Josefom Krannerjem]] predstavil program za obnovo in dokončanje velike stolnice na srečanju nemških arhitektov v Pragi. Isto leto je bila ustanovljena Unija za dokončanje stolnice svetega Vida v Pragi, katere cilj je bil popraviti, dopolniti in se znebiti "vsega zastarelega in slogovno sovražnega". Josef Kranner je vodil predvsem popravila od leta 1861 do leta 1866, znebil se je baročnih okraskov, ki so se zdeli nepotrebni in obnovil notranjost. Leta 1870 je postavil temelje nove ladje. Leta 1873 je umrl in delo je prevzel arhitekt [[Josef Mocker]]. Zasnoval je [[westwerk|zahodno fasado]] v tipično klasičnem gotskem slogu z dvema stolpoma. Njegovo zasnovo je po njegovi smrti sprejel ter nadaljeval tretji in zadnji arhitekt obnove [[Kamil Hilbert]].

Leta 1920 je kipar Vojtěch Sucharda delal fasado, slavni češki [[slikar]] [[art nouveau|art nouveauja]] [[Alfons Mucha]] je uredil nova okna v severnem delu ladje. Okno [[Rozeta (arhitektura)|rozeta]] je oblikoval František Kysela v letih 1925 do 1927. To okno nad portalom upodablja prizore iz svetopisemske zgodbe o ''stvarjenju''. Do jubilejnega leta 1929 je bila stolnica svetega Vida končana, skoraj 600 let po tem, ko se je gradnja začela. Kljub temu da je celotna zahodna polovica stolnice neogotski dodatek, je bilo pri obnovi in nadaljevanju del upoštevanih veliko zamisli Petra Parlerja, kar daje stolnici usklajen in enoten videz.