Charles Baudelaire: Razlika med redakcijama

{{Infopolje Oseba}}

Baudelaire je po očetovi smrti živel v nenehnih sporih z očimom in materjo. Leta [[1841]] ga je očim poslal na potovanje okoli [[Afrika|Afrike]], da bi ga odvrnil od boemskega življenja. Polnoleten si je s pomočjo dediščine po očetu omislil neurejeno življenje in se posvetil [[književnost]]i. Leta [[1848]] je mimogrede sodeloval v [[Revolucije leta 1848|revoluciji]] bil nato [[1857]] obsojen zaradi »nemoralnosti« svojih pesmi. Leta [[1864]] je odšel v [[Bruselj]]. Pred smrtjo se je vrnil v Pariz, kjer je 1867 umrl. <ref>Kos, Janko, Pregled svetovne književnosti, DZS, Ljubljana1982</ref>

Baudelairovo književno delo obsega poleg pomembnih kritičnih spisov o knjževnosti in likovni umetnosti predvsem pesniški zbirki ''[[Rože zla]]'' (''Les Fleurs du mal'', [[1857]]; slovenski prevod [[1977]]; {{COBISS|ID=397313}}) in zbirko pesmi v [[proza|prozi]] ''Pariški spleen'' (''Spleen de Paris'', [[1869]], slovenski prevod [[1992]]) s katerima je zaslovel in utrl pot [[romantika|novoromantični]], [[dekadenca|dekadenčni]] in [[Simbolizem (književnost)|simbolistični]] književnosti. Zbirki predstavljata klasiko [[francoska književnost|francoske književnosti]].

** ''Fanfarlo'' ([[1847]])

** ''Umetni raj'' (''Les paradies artificiels'', [[1860]])

** ''Estetske posebnosti'' (''Curiosités esthétiques'', [[1868]])