Gregor Jožef Plohel: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 10:
Ko se je vrnil iz Hrvaške, se je naučil osrednjo slovenščino (današnjo uradno [[slovenščina|knjižno slovenščino]]) iz knjig. Svojim župljanom je pridigal v štajerščini. Leta [[1758]] je prevedel [[nemščina|nemški]] katekizem [[Ignaz Parhammer|Ignaza Parhammer]]ja v vzhodno štajerščino (predvsem se je naslanjal na svoje prleško narečje) pod naslovom ''Obchinzka knishiza izpitavanya teh pet glavneh shtükov maloga katekismussa poshtovanoga patra Petra Kanisiussa.'' Kajkavski jezikovni elementi močno vplivajo na ta prevod, zaradi tega jezik katekizma ni čisto štajerski. Tudi v abecedi lahko opazimo kajkavske vplive: Plohel koristi [[bohoričica|bohoričico]], ker ''zh'' piše na ''č,'' ''z'' na ''c,'' ali ''sh'' na ''š,'' ali ''ž.'' Vendar na glas ''nj'' piše kajkavski ''ny,'' včasih pa ''z'' na ''s,'' ki je tudi kajkavska pravopisna značilnost.
Plohel tako argumentira v svoji knjigi, da je jezik štajerskih Slovencev malo drugačen od hrvaškega (kajkavskega) jezika, vendar so razlike še večje med štajerščino in osrednjo (kranjsko) slovenščino. Kljub temu Plohelov katekizem še ni bil konkreten korak za standardizacijo vzhodne štajerščine. [[Peter Dajnko]] je bil tisti, ki je začel kodifikacijo vzhodnoštajerskega jezika v [[19. stoletje|19. stoletju]]. Na Ogrskem so že v prvi polovici [[18. stoletje|18. stoletja]] napisali prvo tiskano knjigo ([[Franc Temlin]]: ''[[Mali katechismus]]'') in
== Literatura ==
| |||