Jernej Kopitar: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
grimm |
|||
Vrstica 13:
|nationality = slovenska
}}
[[Slika:Jernej Kopitar - Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark.pdf|sličica|page=2|Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark]]▼
[[Slika:Grave of Jernej Kopitar at Navje park in Ljubljana, Slovenia.jpg|thumb|Kopitarjev grob v ljubljanskem [[Navje|Navju]]]].▼
'''Jernej Kopitar''' [jêrnej kopítar], [[Slovenci|slovenski]] [[jezikoslovec]], * [[21. avgust]] [[1780]], [[Repnje|Repnje]] pri [[Vodice|Vodicah]], † [[11. avgust]] [[1844]], [[Dunaj]], [[Avstrija]].
Vrstica 24 ⟶ 28:
==Delo==
▲[[Slika:Jernej Kopitar - Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark.pdf|sličica|page=2|Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark]]
Kopitar je izšel iz Zoisovega krožka, ki je močno vplival na njegovo miselnost ter ga podpiral pri uresničitvi njegovih znanstvenih in literarnih interesov. Njegov literarni prvenec je bila igra [[August von Kotzebue| Augusta von Kotzebuea]] »Der Hahnenschlag«, ki jo je priredil in ji dal naslov ''[[Tinček Petelinček]]''. Igra je bila uprizorjena leta 1803 na ljubljanskem [[Stanovsko gledališče|stanovskem gledališču]]. Med igralci so bili predvsem otroci, med drugim tudi otroci Zoisove sestre.
Vrstica 31 ⟶ 35:
Leta 1806 je Kopitar poučeval konteso Eugenie-Lucie-Adelaide Bellegarde slovenščino. To je bil eden izmed razlogov, da se je začel intenzivno ukvarjati s študijem slovenske slovnice, saj takrat ni imel na razpolago ustreznih učbenikov. Izdal je prvo slovensko znanstveno slovnico: ''[[Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark]]'' (1808-1809).
Na Dunaju je navezal stike z Novogrki, Srbi, Romuni in Albanci. Z njimi se je rad sestajal in se tako naučil še drugih jezikov. Prisvojil si je znanje
V avstrijskih znanstvenih časopisih je Kopitar objavljal spise o jeziku, zgodovini, literaturi in kulturi Slovencev in drugih slovanskih narodov. Teh spisov je 126. Vsa njegova dela so bila napisana v [[nemščina| nemščini]] in [[latinščina| latinščini]]. Njegova zasluga je bila, da je leta 1817 na ljubljanskem liceju nastala stolica za slovenski jezik. Tam je poučeval tudi [[Vuk Stefanović Karadžić]], čigar delo je Kopitar zelo cenil. Po njegovem mnenju naj bi bila srbska poezija zgled slovenskim pesnikom.
▲[[Slika:Grave of Jernej Kopitar at Navje park in Ljubljana, Slovenia.jpg|thumb|Kopitarjev grob v ljubljanskem [[Navje|Navju]]]].
Po Kopitarjevem načrtu, naj bi kranjski pisatelji namesto nemških prevajali latinska dela. S tem je skušal slovenščino očistiti germanizmov. Poleg tega naj bi sestavili popoln slovar kranjskega jezika. Želel si je, da bi se zahodni Slovani duhovno in kulturno združili s pomočjo skupnega črkopisa po načelu: kolikor glasov toliko črk. Navdih za to je verjetno dobil v knjigi[[Janez Žiga Valentin Popovič | Janeza Žige Popoviča]] ''[[Untersuchungen vom Meere]]'' iz leta 1750, ki so bile v Zoisovi knjižnici ter pri starih Grkih, ki so se kljub narečij vsi držali enega pravopisa.
| |||