Botanika: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vitosmo (pogovor | prispevki)
Roksi1 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 4:
Botanika v tradicionalnem smislu vključuje tudi preučevanje skupin organizmov, ki jih danes ne obravnavamo več kot rastline, npr. [[glive]] in [[modrozelene cepljivke]]. Takšna opredelitev izhaja iz časov, ko so ves živi svet delili na rastlinsko in [[živali|živalsko]] [[kraljestvo (biologija)|kraljestvo]], danes pa se s temi skupinami ukvarjajo ločene vede (npr. [[mikologija]] z glivami).
 
Botanika ima korenine v prazgodovinskem zeliščarstvu, ko so prvi ljudje skušali prepoznati - in kasneje gojiti - užitne, zdravilne in strupene rastline. Botanika je tako ena najstarejših vej znanosti. Na srednjeveških vrtovih, pogosto povezanih s samostani, so rasle pomembne zdravilne rastline. Ti vrtovi so bili predhodniki prvih botaničnih vrtov v okviru univerz, ki so nastajale od leta 1540. Eden prvih je bil [[botanični vrt v [[UniverzaPadovi|botanični vrt v Padovi|Padovi.]]. Ti vrtovi so omogočali akademsko raziskovanje rastlin. Prizadevanja, da se te zbirke katalogizirajo in opišejo, predstavljajo začetke rastlinske taksonomije, dosegla so svoj vrhunec leta 1753 z binominalnim sistemom [[Carl Linnaeus|Carla Linnaeusa]], ki se uporablja še dandanes.
 
V 19. in 20. stoletju so razvili nove tehnike za študij rastlin, med drugim za optično mikroskopijo in opazovanje živih celic, elektronsko mikroskopijo, analiza števila kromosomov, rastlinsko kemijo ter strukturo in delovanje encimov in drugih proteinov. V zadnjih dveh desetletjih 20. stoletja so botaniku tehnike molekularne genetske analize, kot so genomika, proteomika in sekvenciranje DNK omogočile še natančnejše razvrščanje rastlin.