Husitske vojne: Razlika med redakcijama

| caption = Jan Žižka z duhovnikom gleda čez Prago po bitki nas hribuhriba Vítkov gleda na Prago

|place= Srednjasrednja Evropa, v glavnem Češka krona

|combatant1 = [[Slika:Hussite banner.png|25px]] Husitihusiti 1419–231419–1423<br /> radikalni husiti 1423–34

|commander1='''Jan Žižka'''<br />'''Prokop Veliki'''<br />Jan Roháč iz Dubé<br />Prokop ManjšiMali<br />Jan Čapek iz Sána<br />Sigismund KoributovičKoribut<br />Hynek Krušina LichtenburškiLihtenburški

|commander2= cesar '''Sigismund Luksemburški''' (križarji)<br />Diviš Bořek iz Miletínka (utrakvist)<br />Čeněk iz Vartemberka<br />Bohuslav iz Švamberka<br />Peter Šternberkiz Šternberka<br />Henrik Hradeciz Hradca (češki katoliki)

'''Husitske vojne''' (1420—14341420–1434) so na Češkem vodili cesar [[Sigmund Luksemburški]] in [[križarji]] proti husitom, pristašem [[Jan Hus|Jana Husa]].

Husitske vojne so bile prva vojna v Evropi, v kateri je bila uporaba strelnega orožja postala odločilna. Husitsko vojsko je v glavnem sestavljala pehota, vendar so njihove zmage nad številčno močnejšo vojsko, ki je imela težko oklepljene viteze, pomenilapomenile začetek revolucije. V husitskih vojnah nobena stran ni dokončno zmagala, zato jih je rimskokatoliška cerkev morala priznati husite.

V raznih delih Češke so se začeli nemiri, rimskokatoliški svečeniki so bili izgnani. Sprva so se husiti razdelili v dve skupini. ''UltrakvistiUtrakvisti'' so bili zmerni husiti, ''taboriti'' so bili skrajnejši. Taboriti so imeli sedež v mestu [[Tabor, Češka|Tábor]], v katero jih je pripeljal njihov general [[Jan Žižka]]. in so naNa ruševinah stare trdnjave so zgradili novo mesto. V Taboru so veljali ideali enakosti za vse, pa tudi pravila o skupni lastnini.

Čeprav so pomembni husiti zapustili Prago, so se težave nadaljevale. Kralj Vaclav je 6. julija 1419 postavil nov mestni svet, ki so ga sestavljali v glavnem Nemci in nasprotniki husitov. inIzdajali so izdajali naloge za zapiranje husitov. V eni od husitskih procesij 30. julija 1419 so husiti pod vodstvom Jana Žižka zahtevali osvoboditev zaprtih tovarišev. Po zavrnitvi mestnih oblasti in po tem ko je mestna straža nastopila proti ljudstvu, jeso husitska drhalhusiti napadlanapadli mestni svet v Pragi. Napadalci so vrgli župana in nekaj svetnikov skozi okno, drhalljudje pa jihso jejih takoj pobilapobili. Ta dogodek se imenuje ''prva [[praška defenestracija]]''. To je tudi začetek husitskih revolucionarnih bojev. Kralj Vaclav IV. je umrl dva tedna po tem dogodku.

Skoraj vsi Nemci na Češkem so ostali lojalnizvesti papežu. Husiti so izganjali iz Češke izganjali Čehe in Nemce, ki so podpirali papeža. V Pragi so novembra 1419 izbruhnili nasilni spopadi husitov in plačancev, ki jih je najela kraljica Sofija kot regentka in vdova kralja Vaclava IV. Ko je bil razrušen velik del mesta, sta obe strani 13. novembra 1419 razglasili premirje. Plemstvo je bilo za husite, a so še vedno podpirali regenta, zato so obljubili, da bodo poskušali podpisati sporazum s svetim rimskim cesarjem, bratom kralja Vaclava, Sigismundom Luksemburškim. Meščani Prage so se strinjali s kompromisnim prihodom cesarjeve vojske v Prago.

Jan Žižka, ki je poznal izsiljevanje, ki ga je Sigmund izvajalSigismunda nad Vaclavom, saj je služil na dvoru kot ''hetmanhejtman'' (vrhovni general) vojske kralja Vaclava, je bil proti takemu kompromisu, zato je zapustil Prago in odšel v [[Plzen]]. Premagal je protihusitsko vojsko v bitki pri SudomeruSudomĕřu 25. marca 1420. Po zmagi je Jan Žižka odšel v Tabor, ki je postal sedež skrajnih husitov – ''taboritov'', ki so priznavali samo dva sveta zakramenta in zavračali večino obredov rimskokatoliške cerkve.

Husiti so gledeodvisno naod terenterena pripravljali kmečke vozove za obrambo tako, da so formiralioblikovali kvadrat ali krog. Vozove so povezali z verigami od, kolesa doenega kolesa.s Formacijakolesi jedrugega, bilakar takoje učinkovitaomogočalo, da jeso omogočalalahko hitro vpregovpregli konjkonje in jih pripravili za premik. Pred vozovi so skopali globok jarek. Posadko vsakega voza je sestavljalo 18–21 vojakov, od katerih so bili 4štirje ali 8osem strelcevstrelci in 2dva s strelnim orožjem.

Bitka se je običajno odvijala v dveh fazah. Prva faza je bila defenzivna, druga faza pa ofenzivni protinapad. V prvi fazi se je vojska postavila blizu sovražnika, ki so ga s topniškim ognjem izzivali na boj. Topništvo je iz bližine zadajalo sovražniku velike izgube. Da bi se izognili nadaljnjim izgubam, so sovražniki začeli napad. Tedaj so husitski strelci streljali na konje in sovražnik je ostal brez konjenice. Mnogi vitezi so pri tem umrli. Drugi del vitezov so napadli s strelnim orožjem, s katerim so bili sposobni prebiti oklep.

== Prva antihusitskaprotihusitska križarska vojna 1420 ==

Husiti so bili razdvojeni zzaradi medsebojnimimedsebojnih spopadispopadov. Velika nemška vojska je napadla Češko avgusta 1421. Na začetku so bili uspešni in zavzeli [[Kutna HoraGora|Kutno HoroGoro]], a jim ni uspelo zavzeti kraja Žatec. Janu ŽižkuŽižki je uspelo premagati vojsko Sigismunda Luksemburškega v bitki pri Nebovidu in Nemeckem Brodu 6. januarja 1422. Kraljeva vojska je bila močno poražena in je ostala brez 12.000 vojakov.

Ponovno so tudi v Pragi in Taboru nastaliizbruhnili spori med husiti. Poljska in Litva sta bili v sporu s Sigismundom Luksemburškim, zato so husiti leta 1422 zaprosili Sigismunda Korbuta, nečaka poljskega kralja, naj postane njihov kralj. Priznali so ga ultrakvistiutrakvisti, meščani Prage in zmerni taboriti. Husiti so imeli svojega kralja le kratek čas, ker je že leta 1423 poljski kralj podpisal sporazum s Sigismundom Luksemburškim. Po tem je izbruhnila državljanska vojna med taboriti in ultrakvistiutrakvisti. Taboriti pod vodstvom Jana Žižke so zmagali in hitro za tem sklenili premirje v Konopištu, da bi husiti združeni dočakali novo zunanjo nevarnost.

== Tretja antihusitskaprotihusitska križarska vojna ==

Papežu je uspelo sklicati novo križarsko vojno proti husitom. Sodelovali naj bi Poljaki, Litovci, Danci in Nemci. Tretja križarska vojna je bila popoln neuspeh. Poljaki in Litovci se niso hoteli boriti proti Čehom, kralj Danske je prišel do Nemčije z veliko vojsko, a se je vrnil,. Nemcem so sodelovanje preprečili notranji spori.

Husiti so bili ponovno osvobojeni zunanje nevarnosti, a je nastal ponoven notranji spopad med taboriti in ultrakvistiutrakvisti. Taboriti so pod Janom Žižkom premagali ultrakvisteutrakviste 4. avgusta 1423 pri kraju [[Hradec Kralove]]. Septembra 1423 je bil sklenjen mir med husiti.

Od leta 1421 do 1427 so husiti dobivali vojno pomoč od Poljakov. Čeprav so bili katoliki, so Poljaki podpirali husite zaradi sovraštva in maščevanja nad Nemčijo. Glavni motiv je bil poljsko-litovsko-tevtonska vojna (1409—14111409–1411). Jan Žižka je zato ponudil krono Češke Jagelovičem. Ko so jo zavrnili, so jo ponudili velikemu vojvodi Litve, ki bi jo prevzel, če bi rimskokatoliška cerkev priznala husite. Končno je leta 1424 Sigismund Korbut, nečak poljskega kralja, ponovno postal kralj Češke s ciljem, da bi združil husite in rimskokatoliško cerkev. Včasih se je moral tudi boriti tudi proti taboritom, ki se niso nameravali združiti z rimskokatoliško cerkvijo.

Husiti so odkrili poljske izdajalske načrte, naj bi se husitska vojska predala Sigismundu Luksemburškemu in leta 1427 so zajeli Sigismunda Korbuta.

Prokop Veliki je vodil več husitskih napadov na bližnje dežele: Poljsko, Saško, Madžarsko, Šlezijo, Lužice in Meissen. Cilj napadov je bil ustrahovati nasprotnike. Napad je bil usmerjen vedno proti državi ali območju, ki je zagotavljalo vojsko za antihusitskeprotihusitske vojne. Z napadi so želeli preprečiti ponovno rekrutacijo ljudi s teh območij.

Husiti so se ušteli. Čeprav so opustošili te države, so še vedno vojski zagotavljale vojake. V eni od vojn med Nemci in Poljaki so husiti pomagali Poljakom. SkorajPrišli so prišliskoraj do izliva Visle v Baltsko morje.

Ker so husiti zmagali v zelo veliko bitkah, sta Nemčija in rimskokatoliška cerkev izgubili vsako upanje, da jih pokorita z orožjem. Nemški knezi so se bali, da se lahkobodo husitske ideje razširijorazširile v njihove dežele. Mnogi husiti, posebej ultrakvistiutrakvisti so se nadejali mirovnega sporazuma. Prva pogajanja naj bi bila na koncilu v Baslu 3. marca 1431. Rimskokatoliška cerkev se je komajtežko vdalastrinjala, da bodo prisotnostiprisotni heretikovheretiki, a ni hotela sprejeti husitskih zahtev, naj sodelujejo tudi pravoslavci.

Vseeno je rimskokatoliška cerkev hotela še eno priložnost, da bi si s silo podjarmila hHusitehusite in je 1. avgusta 1431 začela še eno veliko križarsko vojno. Križarska vojska je zbežala takoj, ko je prišla v stik s husitsko vojsko pod vodstvom Prokopa Velikega.

Po zlomu križarskega pohoda so katoliki oktobra 1431 sklicali husite na koncil v Baslu. Pogajanja so zamujala, a husitska delegacija je le prišla na koncil leta 1433. Pogajanja so se spet zamaknila, medtem pa je izbruhnila vojna med taboriti in ultrakvistiutrakvisti, v kateri so bili taboriti poraženi, Prokop Veliki pa je umrl.

Končno je bil 5. julija 1436 sklenjen mirovni sporazum med rimskokatoliško cerkvijo in husiti. UltrakvističniUtrakvistični religiozni običaji husitov so ostali veljavni vse do leta 1620, ko so jih prepovedali. Tudi v Taboru je bila vzpostavljena ceremonija ultrakvistovutrakvistov.

Rimskokatoliška cerkev je imela zaradi uspeha ultrakvistovutrakvistov (husitov) na Češkem imela velike izgube. Največji del vernikov je odpadel, cerkvena organizacija je na večjem delu kraljestva razpadla, zemljiške posesti so jim bile odvzete v korist plemstva. Že tako mogočnemu plemstvu je zaradi pripadanja cerkvenih posestev uspelo zamajati ravnotežje moči med njimi in kraljem. Kraljevski svet je dobil premočno vlogo (svet je nadziralo veliko plemstvo ob pravici glasovanja malega plemstva in mest) v državi, kraljevska oblast je po Jiržiju Podebradu izgubila vsako vsebino. Zaradi vloge v husitskem gibanju so si mesta in malo plemstvo zagotovili mesto v svetu (in s tem udeležbo pri upravljanju države). Dolgotrajne vojne, nestabilnost in slabljenje rimskokatoliške cerkve so povzročile gospodarsko nazadovanje, izgubo kulturnih vezi in povečan pritisk plemstva na kmete. V Češki je bila poleg nepomembne rimskokatoliške cerkve ustanovljena še ultrakvističnautrakvistična cerkev kot naslednica Husovih pridig, v tem času pa je nastala tudi Skupnostskupnost bratov ali Češkičeški bratje, ki temelji na naukih Jana Husa. UltrakvistiUtrakvisti in ta skupnost so imeli bogoslužje v češkem jeziku. Husitsko gibanje je bilo prvo močno reformatorsko gibanje in imelo izjemenizjemno vplivvplivalo na poznejšo evropsko reformacijo, katere posledica je bila nastanek protestantske cerkve.